Bo Evropa padla tako, kot je padel Rim?

Datum:

Ekonomske, socialne, moralne in politične krize, ki se jim je v zadnjem času pridružila še migrantska kriza. To so težave, s katerimi se v zadnjih letih spopada združena Evropa. Rimsko cesarstvo, največja konglomeracija različnih narodov v zgodovini, se je v svojih poslednjih vzdihljajih spopadalo z enakimi problemi. Rim je padel. Bo padla tudi združena Evropa?

Na višku svoje moči je Rim obvladoval celotno področje Sredozemskega morja. Od obal današnje Anglije in Maroka, do peščenih sipin in puščav Bližnjega vzhoda in do zaledenelih gozdov severne Nemčije, sta veljala rimsko pravo in rimska kultura. Evropska unija je štirikrat manjša od rimskega cesarstva, problemi, s katerimi se sooča, pa so vsaj tako veliki, kot so bili tisti, s katerimi so se spopadali vodje največjega imperija antike.

Je evropski schengen rimski Limes?
Prvi problem, ki si ga delita EU in antični Rim, je obramba zunanjih meja. Rimsko cesarstvo se je raztezalo čez 3 kontinente. Meje so bile tako dolge, da Rim ni zmogel več nadzorovati prehajanj ljudstev, ki so migrirala iz svojih domovin v blagostanje Rima. Zato so Rimljani vzpostavili Limes, ali povedano drugače, utrjen mejni pas, ki se je raztezal na več kot 5000 kilometrov dolgi meji od Anglije do Bližnjega vzhoda.

EU tako dolgih zunanjih meja nima, pa vendar je vzpostavila schengensko območje, ki naj bi jo varovalo pred ilegalnimi vstopi. Danes pa smo priča postavitvi ograj na skoraj 500 kilometrov dolgi poti od vzhodne Madžarske do zahodne Slovenije. Če bo to novi evropski Limes, moramo vedeti samo eno stvar – Limes je padel, z njim pa tudi Rim.

Rimski senat, Foto: Wikimedia Commons
Rimski senat. Foto: Wikimedia Commons

Padec ekonomskega sistema, padec države
Drug velik problem, s katerimi so se soočali Rimljani, je bil postopen padec ekonomskega sistema. Problem je nastal, ko je imperij vstopil v obdobje miru. Ni bilo novih sužnjev, ni bilo več ropanja in plenjenja, da bi lahko napolnili državno blagajno, mali kmetje pa so bili zaradi pohlepa veleposestnikov izumirajoča skupina. Ko je ekonomski sistem počasi hiral, so začele hirati tudi plače vojakov. In ko se je pol milijonska armada zaradi slabih razmer uprla cesarjem, so državo pretresale kuge, državljanske vojne, upad trgovine zaradi nestabilnosti trgovskih poti etc.

Evropa je že od druge svetovne vojne naprej v stanju relativnega miru in razvoja. Skupne vojske nima, se pa v zadnjih dneh pojavljajo ideje o skupni obrambi meja, za kar bo EU ustanovila posebno skupino mejnih stražarjev. Pričakujemo lahko, da bo njihovo število pod nadzorom Evropske komisije s stopnjevanjem migrantske krize raslo, države pa bodo tej organizaciji zaupale obrambo svojih meja. Evropa kot celota je finančno močna, posamezne članice pa so na robu bankrota.

Če se bo obrambna organizacija širila, bo potrebovala denar, ki pa bo tekel samo toliko časa, dokler bo evropsko gospodarstvo stabilno. Pričakujemo lahko, da bo Evropa padla, če bo padla njena ekonomija.

Rimljani so za obrambo plačevali barbarom, EU plačuje Turčiji
Ko je začelo primanjkovati financ, ko je začela vojaška moč hirati, ko je padel Limes in so začela barbarska ljudstva preplavljati meje, so se Rimljani domislili rešitve. Barbarom so plačali ogromne vsote denarja, da bi branili Rim pred drugimi barbari. Dali so jim zemljo in denar ter si po pilatovsko umili roke.

Evropa se danes prav tako sooča z velikim migrantskim valom. Današnjih migracij seveda ne smemo enačiti s preseljevanji narodov v antiki in ne migrantov z barbari. A zanimivo dejstvo je, da EU plačuje milijarde Turčiji, ki ni članica, da brani EU pred migranti. Podobnosti se ne da spregledati in – zgodovina nas svari. Ko so barbari ugotovili, da je Rim boljša in bogatejša tarča, so prekinili pogodbe in ga oplenili. Samo čas bo povedal, kako bo reagirala Turčija.

Evropski parlament, Foto: epa
Evropski parlament. Foto: epa

Zgodovina nam šepeta, mi pa si zatiskamo ušesa
Iz vseh zgoraj naštetih primerov lahko vidimo, da je bil Rim prevelik in je imel zaradi tega ogromno armado, ki je zahtevala ogromno denarja, v militarizirani državi pa svobodna trgovina ni mogla cveteti. Seveda je razlogov za propad Rima več in ekonomija zagotovo ni največji izmed njih, dejstvo pa je, da so vsi razlogi skupaj prispevali k temu, da se je veliki imperij razsul kot hišica iz kart. A kljub tem svarilom iz zgodovine počnemo danes v EU popolnoma enake stvari. Postavljamo ograjo, vzpostavljamo evropsko mejno stražo in plačujemo državam izven EU, da zadržujejo val priseljevanja.

Ena izmed rešitev
V kolikor bodo vsi ti ukrepi priseljevanje in ilegalno prehajanje mej zajezili, pa izvora problema ne bodo odpravili. Predsednik SDS Janez Janša je tako že opozoril, da je ograja potrebna zaradi varnosti državljanov, ni pa to dolgoročna rešitev problema. Pravi, da bi bilo treba s skupnimi močmi čimprej končati vojno v Siriji, nato pa financirati rekonstrukcijo države v političnem in infrastrukturnem smislu. Povedano drugače, migrantom bi morali omogočiti, da se vrnejo domov v stabilno in delujočo državo .

Ostanki rimskih obrambnih utrdb, Foto: iStock
Ostanki rimskih obrambnih utrdb. Foto: iStock

Aleksander Rant

Sorodno

Zadnji prispevki

KUL je preteklost

Da so se "utopili" v stranki Gibanja Svoboda, meni...

Bogati kapitalistični zasebni zavodi naših levih strank

S 389.089 evri prihodkov v lanskem letu je Inštitut...