Bolgarski premier Borisov: “Zaprimo evropske meje, aretirajmo nezakonite migrante in jih pošljimo nazaj v Afriko!”

Foto: epa

Bolgarski premier Boyko Borisov je izpostavil, da je mogoče migrantsko krizo rešiti tako, da Evropska unija zapečati zunanje meje, zadrži nezakonite migrante in jih deportira tja, od koder so prišli. Po majhnem vrhu EU, do katerega je prišlo z namenom, da nemške kanclerke Angele Merkel ne bi zapustili koalicijski partnerji, je Borisov povedal, da ni sprejel nikakršnega načrta, ki vključuje vračanje migrantov v prvo državo EU v skladu z dublinsko uredbo.

“Priznajmo si: Grčija, Italija in Bolgarija so migrante spustile v EU, da so ti prispeli v Nemčijo,” je povedal odkrito. “Zaradi tega so postale države Zahodne Evrope preplavljene z migranti in zaradi tega te želijo nekatere poslati nazaj.” Ta je ob tem dodal, da migranti na njihov teritorij sploh ne bi prišli, če jih uradna evropska politika ne bi vabila.

Angela Merkel lahko zaprosi za dvostranske sporazume, namreč, preden jih ti pošljejo, se morajo države strinjati, da se zgradijo zapori in se jih tam zadrži.” Kljub temu, da Bolgarija ni del Višegrajske skupine (Madžarska, Poljska, Češka in Slovaška), ki je nasprotovala masovnim migracijam in obveznim migrantskim kvotam, se je zavzela za podobno stališče glede nezakonitih migracij.

Po besedah Borisova nezakonite migracije predstavljajo zelo občutljivo temo, kar je tudi razlog, da se je Bolgarija v času predsedovanja Svetu Evropske unije naprezala za napredovanje na omenjenem področju. “Čestitali so mi zaradi naporov v relativno kratkem času,” je povedal in dodal, da če bi vsaka mejna država ukrepala podobno kot Bolgarija, bi bila težava z migracijami že rešena. Za to bi bilo po prepričanju bolgarskega premierja nujno, da bi se nadaljevalo financiranje najbolj izpostavljenih držav, da bi bile te zmožne preprečiti vdore na svoj teritorij. Prav tako bi bila dobrodošla vzpostavitev sprejemnih centrov izven Evrope. “Izkoristimo tudi države, ki imajo dobre zgodovinske povezave z afriškimi državami: Nizozemsko, Belgijo, Francijo in Španijo.”

Foto: epa

Potreben podpis fleksibilnih sporazumov
“Potreben bi bil podpis fleksibilnih sporazumov glede varnostnih centrov izven EU. Namesto, da se jih iz Nemčije pošilja v Bolgarijo in Grčijo, naj se jih pošilja v Tunizijo in Libijo, nazaj, od koder so prišli,” je poudaril in dodal, da bo to naslovilo tudi vprašanje sekundarnih migracij med državami članicami EU. “Glede na to, da vsako leto porabimo ogromne vsote denarja za razvojno pomoč za afriške države, si poglejmo, kje in kako je ta denar porabljen, da bi se ustavile migracije.”

Pristop Borisova trenutno uživa veliko podpore, potem ko se je tudi Avstrija pod vodstvom Sebastiana Kurza pridružila naporom Višegrajske skupine, Merklova pa se je znašla v nemilosti svojega koalicijskega partnerja Horsta Seehoferja iz Krščansko-socialne unije. Mnoge zagovornike migracij je presenetilo, ko je bila v Italiji izvoljena protimigrantska koalicijska vlada. Madžarski zunanji minister Péter Szijjártó je pred kratkim za Breitbart London povedal, da meni, da je novi italijanski minister za notranje zadeve, vodja Lige Matteo Salvini, zelo resna oseba in je dejal, da je odločitev, da italijanska pristanišča zaprejo pot nevladnim organizacijam, ki prevažajo migrante po Sredozemlju, velika sprememba igre.

N. Ž.