Bruselj odločil: Hrvaška izpolnjuje pogoje za vstop v schengensko območje – Na potezi je Šarec – Bo vztrajal pri arbitraži in sosede blokiral ali pa varovanje meje EU raje prepustil sposobnejšim?

Marjan Šarec in Andrej Plenković. Foto: STA.

Evropska komisija je po neuradnih podatkih odločila, da Hrvaška izpolnjuje vse tehnične pogoje za vstop v schengensko območje. Omenjeno dejstvo bi tudi za Slovenijo predstavljalo veliko zmago. Pa ne samo zaradi manjše gneče na mejnih prehodih na slovensko-hrvaški meji, ampak tudi zaradi razbremenitve slovenskih varnostnih organov, ki predvsem po zaslugi nesposobnega predsednika vlade Marjana Šarca in notranjega ministra Boštjana Poklukarja ne zmorejo učinkovito braniti slovensko-hrvaške meje pred ilegalnimi migracijami. Hrvaška policija je namreč že večkrat dokazala, da je svoje meje zmožna bolj striktno varovati pred ilegalnimi migranti. Tako bo zagotovo bolje poskrbela tudi za varovanje schengenske meje, ki bi se po tem scenariju premaknila na meje Hrvaške s Srbijo, Bosno in Hercegovino ter Črno goro.

Evropska komisija je po neuradnih podatkih, ki temeljijo na diplomatskih virih, odločila, da je Hrvaška izpolnila vse tehnične pogoje za vstop v schengensko območje. Hrvaški, predvsem njenemu notranjemu ministrstvu, je tako uspel izjemno zahteven in obsežen proces uvajanja prilagoditev, ki so potrebne za vključitev v območje odpravljenih notranjih meja držav Evropske unije.

Predsednik Evropske komisije Jean Claude Juncker je že ob obisku na Hrvaškem dejal, da Hrvaška ima podporo za vstop v schengensko območje. Uradna potrditev o omenjeni temi se sicer pričakuje septembra letos, potem ko bo Evropska komisija zaključila s počitnicami. Ob tem velja poudariti, da gre pri vsem skupaj ne glede na vse za politično odločitev. Hrvaška bo namreč za svoj dejanski vstop v schengen potrebovala še odobritev Sveta EU in vseh njenih članic. Ne glede na vse je jasno, da je že potrditev Evropske komisije izredno pozitiven znak. Gre torej za veliko zmago hrvaške diplomacije in zunanje politike. Ravno vstop Hrvaške v schengen je namreč ena prednostnih nalog hrvaške politike. Predsednik vlade Andrej Plenković si je tako zastavil cilj, da Hrvaška vstopi v schengenski prostor do leta 2020, ko bo tudi predsedovala Svetu EU.

Andrej Plenković in Jean Claude Juncker (Foto: epa)

Bo Slovenija nasprotovala hrvaškemu vstopu v schengen?
Glavni problem Hrvaške pri vstopu v schengensko območje bi lahko bila ravno Slovenija, ki je že večkrat nakazala, da bi svoje soglasje lahko povezovala s hrvaškim sprejemom in uresničevanjem arbitražne odločbe, ki pa je, realno gledano, za našo državo izjemno neugodna. Tudi sicer bi bilo z vidika najnovejših razmer na slovensko-hrvaški meji, ki jasno potrjujejo, da Slovenija ni zmožna zadovoljivo varovati schengenske meje pred ilegalnimi migranti, bolje, če bi v schengen vstopila tudi Hrvaška. Tako bi se namreč vsaj deloma razbremenilo slovenske varnostne organe, ki predvsem po zaslugi nesposobnega predsednika vlade Marjana Šarca in notranjega ministra Boštjana Poklukarja, ne zmorejo učinkovito braniti slovensko-hrvaške meje pred številnimi prebežniki, ki posledično v velikem številu nenadzorovano vstopajo v našo državo in na njenem ozemlju povzročajo škodo.

Boštjan Poklukar in Marjan Šarec (Foto: STA)

Pogačnik: Slovenija naj vstop Hrvaške v schengen podpre izključno, če je to v njenem zunanjepolitičnem interesu
O tem, ali bi Slovenija morala podpreti Hrvaški vstop v schengensko območje ali ne, smo se pogovarjali s strokovnjakom za mednarodno pravo Miho Pogačnikom, ki meni, da mora biti naša država pri tem zelo previdna. Po njegovo bi namreč Slovenija vstop Hrvaške v schengen morala podpreti le, če je to v njenem zunanjepolitičnem interesu ter ji daje diplomatsko in zunanjepolitično oportunost. “Podprtje ali nepodprtje hrvaškega vstopa v schengen je po eni strani politično vprašanje, zelo pomembno in občutljivo zunanjepolitično vprašanje, glede katerega bi morala Slovenija zavzeti enotno in jasno stališče. Po drugi strani pa je tudi strokovno vprašanje za varnostne in obrambne vede, tako da je tukaj težko dati enoznačen odgovor. V vsakem primeru bi morala Slovenija reagirati zelo previdno in imeti zadostne garancije, da bi Hrvaška na bodoči novi zunanji meji schengenskega režima stvari dosledno spoštovala,” je povedal Pogačnik.

Ob tem je opozoril na dejstvo, da bi morala Slovenija tudi v primeru hrvaškega vstopa v schengen ohraniti nekatere rezervne ukrepe za zaščito slovenskih meja, zlasti v zdajšnjih pogojih, ko smo ves čas pod pritiskom migrantskega vala. “S Hrvaško je treba imeti dobre odnose, da se z njo lahko rešijo tudi nekatera druga vprašanja, ampak seveda ne na račun varnosti in zanesljivosti slovenskih zunanjih meja,” je še zaključil.

Miha Pogačnik (Foto: STA)

Hrvaška bi bolje poskrbela za varovanje schengenske meje od Slovenije
Hrvaška policija je sicer že večkrat dokazala, da je svoje meje zmožna odločneje varovati pred ilegalnimi migranti kot Slovenija. Migranti, ki so jih Hrvatje vrnili na ozemlje Bosne in Hercegovine, so namreč večkrat v preteklosti poročali o tem, da so hrvaški varnostni organi po tem, ko so na nedovoljen način prečkali mejo, z njimi strogo postopali. Index.hr je pred kratkim med drugim poročal celo o tem, da so nekateri ilegalni migranti pri tem utrpeli hujše poškodbe, med drugim tudi zlome rok in nog. Jasno torej je, da Hrvaška že sedaj strožje varuje svoje meje kot Slovenija. Tako bi zagotovo bolje poskrbela tudi za varovanje schengenske meje, ki bi se po vstopu Hrvaške v Schengen premaknila na njeno mejo s Srbijo, Bosno in Hercegovino ter Črno goro.

Rajko Golob