Evropski poslanci so na včerajšnjem plenarnem zasedanju potrdili začetek pogajanj o reformi azilne in migracijske politike. Pogajanja bodo potekala v štirih sklopih. Prvi se bo nanašal na registracijo nezakonitih migrantov, drugi na regulacijo migracij in podeljevanja azila, tretji na upravljanje s kriznimi situacijami in četrti na spremembe zakonodaje, ki urejajo status dolgotrajnih rezidentov EU.
Bistveni ukrepi reform, o katerih bodo tekla pogajanja, bodo temeljil na vpeljavi ukrepa registracije nezakonitih migrantov in solidarnostnem mehanizmu, namen katerega je razbremeniti države, ki so jih migracije najbolj prizadele. Z drugimi besedami, vpeljava postopkov registracije nezakonitih migrantov je prvi korak k “normalizacij” nezakonitih migracij, medtem ko je solidarnostni mehanizem evfemizem za kvotni sistem, ki je pred leti, ko se je EU prvič soočila z krizo nezakonitih migracij, povzročil pravo krizo, saj so predvsem vzhodnoevropske države nasprotovale temu mehanizmu.
Postopek registracije se bo izvajal na meji EU in bo vključeval identifikacijo, odvzem prstnih odtisov, varnostne preglede in oceno zdravja, poroča STA. V pripravi je tudi vzpostavitev “neodvisnega mehanizma za nadzor temeljnih pravic”. Namen le-tega bo preverjati nadzor na mejah. V nasprotju s pričakovanji ta ne bo preverjal, kako dosledno se varujejo zunanje meje EU, temveč, ali nemara ni bil kakšen migrant nezakonito zavrnjen, ne da bi prej preverili njegovo upravičenost do azila, pri čemer bi se upošteval t. i. “Dublinski kriterij”. Vzporedno s tem bodo potekala tudi pogajanja o novih pravilih glede odgovornosti držav pri obravnavah prošenj za azil. Nova pravila, v kolikor bodo izpogajana, bodo vključevala tudi solidarnostni mehanizem prerazporejanja nezakonitih migrantov kot tudi pomoč pri akcijah “iskanja in reševanja na morju”.
Opustitev pregledov v kriznih situacijah?
V okviru sklopa upravljanja z nezakonitimi migracijami bodo potekala pogajanja o tem, da bodo državam članicam v primeru kriznih situacij, kot so nenadnih množičnih prihodov državljanov tretjih držav, omogočena odstopanja od predpisanih varnostnih pregledov in azilnih postopkov. Pri tem bi bil uveden dodaten pogoj, in sicer ocena Evropske komisije.
Dodatno, potrjen je bil pogajalski mandat za uvajanje sprememb trenutno veljavne direktive o “rezidentih za daljši čas”, ki se bo spreminjal v smeri hitrejšega podeljevanja dovoljenj za bivanje. Ti rezidenti za daljši čas se bodo v primeru vpeljave teh sprememb lahko preselili v drugo članico EU, brez da bi pri tem naleteli na dodatne omejitve glede dela.
Tako Svet EU kot Evropski parlament sta se zavezala, da bodo spremembe v zakonodaji vpeljane še pred prihajajočimi evropskimi volitvami leta 2024.
Gal Kovač