Potem, ko je tiskovna služba Evropske komisije pripravila številne ideje o prihodnosti novinarskih sestankov v Bruslju, s katerimi želi doseči, da bi spletni dogodki, uvedeni med pandemijo, predstavljali novo normo, s tem pa bi bilo spremljanje dogajanja bolj dostopno za novinarje po Evropi, bi vsakdo pričakoval, da bodo novinarji idejo podprli z velikim navdušenjem. Še posebej v luči dejstva, da smo v 21. stoletju in da je potrebno iti v korak s časom. Odzivi pa so ravno nasprotni od pričakovanj. Zdi se, da očitno bruseljske novinarje skrbi, da bodo na ta način ostali brez “off the record” priložnosti in s tem ne bodo mogli natrositi toliko fabriciranih zgodb, kot so jih do sedaj.
Kabinet predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen naj bi podprl ideje tiskovne službe, ki jih je glavni tiskovni predstavnik Komisije Eric Mamer predstavil na nedavnem srečanju z Mednarodnim združenjem za tisk (API).
Euractiv se je dokopal do informacije, da je Mamer spregovoril o uvedbi online briefingov za vse novinarje po Evropski uniji. V primeru, da bo ideja zaživela v praksi, bodo imeli novinarji zunaj Bruslja pravico postavljati vprašanja, tako kot dopisniki iz Bruslja. Če se bo sistem izkazal za učinkovitega, bo prišel v veljavo tudi na novinarskih konferencah, čemur pa bruseljski dopisniki nasprotujejo.
Mamer želi tudi ohraniti dnevne briefinge ob poldnevu v obliki hibridnega sistema, kjer lahko akreditirani bruseljski novinarji sodelujejo osebno ali prek videokonferenc, in postavljajo vprašanja. “Z API smo se pogovarjali zgolj o možnih spremembah trenutnega virtualnega sistema, ki bi bil lahko dolgoročno v uporabi,” je dejal predstavnik EU. “V dogovoru z API-jem že dovolimo do 10 neakreditiranim novinarjem, da se pridružijo opoldanskim informativnim sestankom in tiskovnim konferencam. Še naprej smo v stiku z API-jem, da bi potegnili lekcije iz tega razvoja,” je dodal tiskovni predstavnik.
To naj bi vplivalo na delo dopisnikov iz Bruslja
Lorenzo Consoli, nekdanji predsednik API-ja in veteran poročanja iz Bruslja, je zaradi teh idej za Euractiv izrazil globoko zaskrbljenost in pojasnil, da govori v svojem lastnem imenu. “API načrtuje, da bo o tem vprašanju poglobljeno razpravljal na generalni skupščini vseh akreditiranih EU novinarjev, nato pa se bo odločili. Nekatere od teh idej so nas presenetile, saj vplivajo na nas v samem bistvu našega dela,” je dejal Consoli in opozoril, da bi neakreditirani novinarji na zasedanju v ozadju močno spremenili odnose bruseljskih dopisnikov z njihovimi viri. “Kako bi lahko vir iz EU zaupal novinarjem in jim delil informacije, čeprav jih še sploh ni osebno spoznal?”, se je vprašal in dodal, da bodo po njegovem mnenju zaradi pomanjkanja zaupanja, viri v EU na zasedanjih v ozadju delili manj koristne informacije, kar bo neizogibno vplivalo na kakovost dela dopisnikov iz Bruslja.
Consoli je pojasnil, da bodo te ideje v praksi privedle do situacije, ko bivanje v Bruslju ne bo imelo skoraj nič dodane vrednosti, “število dopisnikov pa se bo zmanjšalo“. Po javno dostopnih podatkih je januarja 2019 število akreditiranih novinarjev znašalo 843, danes pa se je, predvsem na račun pandemije, zmanjšalo na 760. Po besedah Consolija bi bilo moč razpravljati o “zelo tehničnih” sestankih, kjer “če nekateri bruseljski dopisniki ne morejo podrobno slediti, mislim, da bi lahko sprejeli idejo, da bi po teh tehničnih sestankih imeli strokovnjake novinarje na določenih področjih, vendar po dogovoru dopisnika iz Bruslja”.
Sicer je Consoli priznal, da so se morali bruseljski dopisniki na račun pandemije in zaporednih zaprtij popolnoma prilagoditi digitalnemu svetu. A po njegovem to ne bi smelo predstavljati norme. “Komisija meni, da se mora to nadaljevati in postati nova zgodba. To je velika napaka. Stvari se morajo vrniti v normalno stanje s pravično fizično prisotnostjo novinarjev,” je zatrdil in dodal, da bi bilo potrebno o morebitnih spremembah v smeri bolj digitaliziranega sistema razpravljati z novinarji in z njimi priti do nekih dogovorov.
Več dopisnikov na spremembe ne gleda pozitivno
Consoli je izpostavil vprašanje, kako se je Komisija med pandemijo odločila širiti svoje glavne novice, in namignil, da so bruseljske novinarje ob tem obšli. “Velika večina velikih novic tekom pandemije je bila objavljena bodisi prek Twitterja bodisi prek videoposnetkov Komisije na družbenih omrežjih. Z nami ravnajo kot s privrženci, ne kot z novinarji. Naša naloga je preučevati, ne pa zgolj slediti zgodbi,” je dejal Consoli.
Glede na to, da smo še posebej v zadnjem času vajeni, da bruseljski krogi novinarjev na podlagi takšne ali drugačne “zaupne” novice oblikujejo afere tipa “non paper” o razdelitvi Balkana, ki z realnostjo nimajo prav nič skupnega, ali pa naokrog širijo novice o tem, kako naj bi nekje vladala “diktatura”, kjer ni svobode medijev, se zdi, da je povsem logično čemu takšno upiranje. V primeru, da bodo predlagane spremembe zaživele tudi v praksi bi to pomenilo, da bodo bruseljski dopisniki ostali brez “off the record” priložnosti za širjenje nesresnic. Neresnice je namreč zelo težko širiti, če ima v dogajanje vpogled širši krog novinarjev, ki lahko nemudoma odreagirajo, ko zaznajo laž.
Nina Žoher