26. aprila smo obeleževali 31 let od černobilske nesreče v jedrski elektrarni Černobil pri Pripjatu v Ukrajini, ko je eksplodiral jedrski reaktor. Glede na to, da gre za najhujšo jedrsko nesrečo v zgodovini, v kateri ni bila prisotna reaktorska zaščitna zgradba, ni čudno, da so se reaktorski delci razširili prek zahodnega dela Sovjetske zveze, vzhodne Evrope, Skandinavije, Velike Britanije in vzhodnega dela ZDA.
Veliki predeli Ukrajine, Belorusije in Rusije so bili onesnaženi, zato je posledično prišlo do evakuacije in preselitve okrog 300.000 ljudi. Nesreča je posledično ustavila širitev sovjetske jedrske energetike, Ukrajina, Rusija in Belorusija pa so se soočile z visokimi stroški dekontaminacije in zdravstvene oskrbe. Ker so takratne sovjetske oblasti prikrivale podatke, je težko poročati o natančnem podatku žrtev eksplozije v Černobilu. Sovjetske oblasti so namreč prepovedale zdravnikom, da za razlog smrti na mrliških listih zapišejo sevanje. Pri tem pa je treba imeti v mislih, da se precej smrti še ni zgodilo, predvsem v primeru rakavih obolenj.
Pričakovan je porast rakavih obolenj
Poročilo, ki so ga Združeni narodi objavili leta 2005, navaja, da se je zgodilo 56 neposrednih smrti, od tega 47 delavcev ob nesreči in 9 otrok za rakom ščitnice. Ocenjujejo pa, da naj bi na račun dolgotrajnih bolezni, povezanih z nesrečo, umrlo do 9.000 ljudi. Z območja je bilo evakuiranih 150.000 ljudi, kar 50.000 ljudi je bilo iz bližine mesta Pripjat. Po ocenah zdravstvenih strokovnjakov je mogoče v naslednjih 70 letih pričakovati stopnjo povečanja obolelih za rakom za 2 odstotka.
Med najpogostejšimi bolezni so: rak ščitnice, levkemija, druga rakasta obolenja, psihične težave itd. Primere prizadetih otrok, ki trpijo zaradi nenormalne rasti, motnje rasti, raka, motenj v duševnem razvoju, možganskih tumorjev, multiple skleroze, si lahko ogledate na spodnji povezavi. (Pozor: ni za občutljive!)
N. Ž.