Branko Grims, Anže Logar in SDS, vztrajajte! Afera Farokh je dejansko tako huda, da terja in hkrati omogoča čistko v slovenski politiki.
Po poletnem razkritju Grimsove Komisije za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb, da je bila med letoma 2009 in 2010 prek naše največje banke NLB oprana milijarda dolarjev za namen jedrskega terorizma, se lahko slovenska vladajoča politika delno očisti pod pogojem, če na svetlo postavi organizatorje in izvrševalce pranja denarja. Znano je, da so najpomembnejši politiki slovenske levice vedeli in še vedo, kdo je organizator tega kriminalnega početja, saj so njihovo početje dopuščali in ga tudi zaščitili z molkom. V kolikor želi Slovenija obdržati vsaj trohico kredibilnosti, ima na voljo dva koraka: da akterje pranja denarja nemudoma spravi pred sodišče, vsi, ki so dali tihi pristanek, pa morajo nemudoma odstopiti. Tukaj ne more biti izgovorov, da zakoni tega ne zahtevajo, da zadeve niso jasne, da je treba upoštevati človekove pravice, da zadeva še ni dozorela in podobnih izmikanj.
Aretacije, lisice in preiskovalni zapor za vpletene, odstopi s funkcij za seznanjene
Dokazov za utemeljeni sum omogočanja teroristične dejavnosti in najhujše kriminalitete mednarodnih razsežnosti je za nekatere odgovorne dovolj, zato se morajo takoj zgoditi aretacije, lisice in preiskovalni zapor. Izvrševalce je treba nemudoma predstaviti javnosti, za kar se trudi komisija v rokah SDS, od njih pridobiti podatke o naročnikih in svetu sporočiti, da je Slovenija zavezana politiki omejevanja jedrskega oboroževanja, kakor je te dni s kritiko Trumpove politike do Irana izjavil zunanji minister Erjavec.
Kot vse kaže, se to ne bo takoj zgodilo. Cerar–Židan–Erjavčeva politika je očitno ocenila, da tranzicijska mafija, ki je prala denar, zahteva, da se zadeva pomete pod preprogo. Težko je drugače kot s političnim dolgom za oblast razložiti ustanovitev Möderndorferjeve komisije, ki želi Logarju odvzeti dokumente in preiskavo ter tako onemogočiti sodni epilog.
V kolikor aferi Farokh ne bomo prišli do dna, bo nad Slovenijo obvisel sloves kriminalne, mafijske države. Madež bo presegal madeže držav tretjega sveta, saj se je kriminalna zgodba primerila sredi Evrope. Pomemben razlog je tudi v tem, da na srečo ni skrita, temveč je dobro znana celotni finančni eliti v Evropi in svetu.
V kolikor politiki, ki so prikrivali kriminal, ne nameravajo odstopiti, prevzemajo nase odgovornost za izločitev Slovenije iz družbe demokratičnih držav, kar nakazuje že škodljiva razsodba arbitraže o meji, ki mora Sloveniji služiti kot zadosten opomin.
Nova diplomatska sramota Erjavca in skrajne levice – pamet bi solili celo Trumpu
Te dni sem bral o novem diplomatskem idiotizmu slovenskih levičarjev, ki so zaskrbljeni nad ravnanji Trumpa v zvezi z Iranom in so mu to prek Karla Erjavca sporočili, ob tem pa zamolčali, da so doma oprali milijardo dolarjev iranskega terorističnega denarja. So mar naivni in mislijo, da CIA tega ne ve? Da se o tem prepričamo, bo treba le počakati na novo diplomatsko zaušnico Sloveniji. ZDA so upravičeno zaskrbljene nad jedrskim oboroževanjem muslimanske republike in trdijo, da je ravnanje Irana v nasprotju z resolucijo varnostnega sveta Združenih narodov iz leta 2015, ki Teheranu prepoveduje razvoj raket, “zasnovanih tako, da nosijo jedrsko konico”.
Erjavec pa ob tem novinarjem razlaga, da Slovenija ni podprla Amerike in podpisala pogodbe o prepovedi jedrskega orožja, ker meni, da ni popolna in je v nasprotju s Pogodbo o neširjenju jedrskega orožja (NPT). A to še ni vse. Erjavec je pred dnevi v New Yorku ob robu zasedanja 72. Generalne skupščine ZN šel še dlje in celo podprl iranskega zunanjega ministra Džavada Zarifa, s katerim sta družno izražala zaskrbljenost glede stališča ZDA, da je bil dogovor napaka.
“Skupaj sva ugotovila, da je zelo pomembno, da bi ta dogovor obstal, ker potem ne bo več mednarodnega zaupanja pri sklepanju tovrstnih dogovorov. Tudi pri Severni Koreji bo verjetno potreben dogovor, kako preseči sedanjo krizo in če eden od akterjev čez čas povsem spremeni stališče, se lahko poruši zaupanje glede tovrstnih dogovorov, ki so po mojem prepričanju nujno potrebni,” je v petek dejal Erjavec.
Erjavec predstavlja vso bedo nesposobne levičarske zunanje politike
Seznam Erjavčevih grehov je praktično neskončen: je pospeševalec enosmernega prilizovanja Rusiji, v tujih državah je imenoval dvomljive konzule, ki se danes nahajajo v zaključnih kazenskih postopkih zaradi afer in finančnih malverzacij; odobril in kril je izredno velike, nepotrebne stroške privilegiranim diplomatom, s hvalisanjem med arbitražo o meji je naredil slovenskemu narodu ogromno škode, svoj položaj tudi redno uporablja za notranje politične igrice, za kar bi moral odgovarjati pred ustavnim sodiščem.
Zaradi nesposobne Cerarjeve vlade in Erjavčevega ministrovanja Slovenija pospešeno izgublja ozemlje, ugled, mednarodne zaveznike in prijatelje ter gospodarske povezave. Možna razpleta sta le dva: konec Slovenije, kakršno poznamo, ali konec obdobja izživljanja levičarske politike nad lastnim narodom.
Franci Donko