fbpx

Che Guevara je bil rasist, homofob in množični morilec: 50 let po njegovi smrti ga (tudi slovenska) levica še vedno obožuje

Foto: iStock

Mnogo ljudi se Che Guevare spominja kot borca za socialno pravičnost. To zagotovo ni bil. Zagotovo pa je bil rasist, homofob in množični morilec.

Od smrti tirana Ernesta She Guevare je minilo že 50 let, mnogi pa se ga spominjajo kot borca za socialno pravičnost. No, ironično, tisti, ki ga danes tako opevajo, sploh izmed vrst Levice, takrat v veliki večini niso bili še niti spermiji … Med njegovimi oboževalci je tudi kar nekaj estradnikov, politikov in aktivistov, ki v Che Guevari vidijo nekakšnega dobrega Samarijana, ki se je boril proti zatiranju in tiraniji. Vendar Che Guevara ni bil nek lik iz erotične pravljice, ki bi zadovoljil vse potrebe ‘svojega ljudstva’, temveč je gledal predvsem in v večini le nase in na revolucionarno idejo. Bil je popolnoma netolerantna oseba in odvraten človek, razkriva Human Progress.

Geji daleč od militantnih komunistov, zato jih niti Guevara niti Castro nista prenesla
Potem ko je leta 1959 na oblast na Kubi prišel Fidel Castro, se je začel proces izgradnje komunistične družbe. Del tega je bil tudi Che Guevara, ki so ga predstavljali in promovirali kot “novega človeka”. Ta koncept pa je izhajal iz Guevarove nestrpnosti do kapitalizma in je bil najprej predstavljen v poročilu “Ljudje in socializem na Kubi”. Prepričan je bil, da je “posameznik pod socializmom popolnejši” in da mora država izobraževati, tako moške kot ženske v antikapitalističnih, nesebičnih in nematerialističnih vrednotah. Vsakdo, ki se je oddaljil od vrednot “novega moža”, je bil proglašen za kontra-revolucionarja. Znani so tudi številni primeri homoseksualcev, ki jih je Guevara imenoval “spolni perverzneži”. Oba, tako Guevara kot Castro, sta za homoseksualce menila, da so buržoazna dekadenca, Castro pa je v intervjuju leta 1965 pojasnil, da se “odstopanje narave spopada s konceptom, ki ga imamo o tem, kaj bi moral biti militantni komunist”.

“Idealen dan” v taborišču: moriti, mučiti, posiljevati
Che Guevara pa je bil tudi tisti “borec za socialno pravičnost”, ki je leta 1960 pomagal vzpostaviti prvi kubanski koncentracijski tabor v Guanahacabibesu. Ta tabor je bil prvi izmed mnogih. Od nacistov pa je kubanska vlada prilagodila tudi moto iz Auschwitza “Delo osvobaja”, ki so ga spremenili v “Delo vas bo naredilo moža”. Po besedah ​​pisatelja Álvara Vargasa Llose so bili homoseksualci, Jehovove priče, afro-kubanski duhovniki in drugi, za katere so bili prepričani, da so storili zločin proti revolucionarni morali, prisiljeni delati v teh taboriščih, da bi popravili svoje “protisocialno vedenje”. Veliko jih je umrlo, ostali so bili mučeni in posiljeni.

Guevara pa je zagovarjal tudi rasistične poglede. V svojem dnevniku je črnce označil kot “tiste veličastne primerke afriške rase, ki so ohranili svojo rasno čistost zaradi pomanjkanja afinitete pri umivanju”. Prav tako je menil, da so beli Evropejci boljši od ljudi afriškega porekla, Mehičane pa je opisal kot “bando nepismenih Indijancev“.

V dveh letih ubil kar 216 ljudi, sojenje je bilo po njegovem izguba časa
Alberto Benegas Lynch mlajši v članku “Moj bratranec, El Che” opisuje prizore, ki razkrivajo, kako je Che Guevara užival v mučenju živali – to pa je tudi tista lastnost, ki je skupna serijskim morilcem. Obsežen je tudi njegov zapis o umorih in mučenju ljudi. Raziskovalci so namreč dokumentirali kar 216 žrtev Che Guevare na Kubi samo med letoma 1957 in 1959. Da je Guevara nekomu odvzel življenje, pa je bil dovolj že sum. Potrebe po sojenju ni bilo, saj je Guevara svoje umore opravičeval z besedami, da revolucija ne more ustaviti preiskovanja, zmaga pa je obvezna. Zanj je bila torej smrt potreba po revoluciji. Do človeškega življenja ni imel spoštovanja. Danes, 50 let po smrti, si lahko nalijemo čistega vina in priznamo, kakšna oseba je bil Che Guevara v resnici: homofob, rasist in množični morilec, ki je uporabil vsa razpoložljiva sredstva za doseganje samooklicane nadrejene družbe.

M. S.