Nekdanji generalni sekretar zveze Nato Anders Rasmussen je dejal, da bo skupina držav članic zveze Nato morda pripravljena poslati svoje vojake v Ukrajino, če države članice, vključno z ZDA, na vrhu zavezništva v Vilni ne bodo zagotovile oprijemljivih varnostnih jamstev Kijevu.
Anders Rasmussen, ki je uradni svetovalec ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega glede Ukrajine v prihodnji evropski varnostni arhitekturi, je bil na turneji po Evropi in Washingtonu, da bi ocenil spreminjajoče se razpoloženje pred odločilnim vrhom, ki se bo začel 11. julija.
Opozoril je, da tudi če bi skupina držav Ukrajini zagotovila varnostna jamstva, druge ne bi dovolile, da bi bilo vprašanje prihodnjega članstva Ukrajine v Natu izključeno z dnevnega reda srečanja v Vilni. To je pripomnil po tem, ko je sedanji vodja Nata Jens Stoltenberg dejal, da bo vprašanje varnostnih jamstev na dnevnem redu v Vilni, vendar je dodal, da Nato – v skladu s 5. členom Washingtonske pogodbe – polnopravna varnostna jamstva zagotavlja le polnopravnim članicam.
Ameriška veleposlanica pri Natu Julianne Smith sicer je dejala: “Preučujemo vrsto možnosti, da bi pokazali, da Ukrajina napreduje v odnosu z Natom.” Ob tem pa je Rasmussen dejal: “Če se Nato ne bo mogel dogovoriti o jasni nadaljnji poti za Ukrajino, obstaja možnost, da bodo nekatere države ukrepale posamično. Vemo, da si Poljska zelo prizadeva za konkretno pomoč Ukrajini. In ne bi izključil možnosti, da bi se Poljska še močneje vključila v ta kontekst na nacionalni ravni, sledile pa bi ji baltske države, morda tudi z možnostjo napotitve vojaških enot na teren”.
Mislim, da bi Poljaki resno razmišljali o tem, da bi vstopili in sestavili koalicijo voljnih, če Ukrajina v Vilni ne bo dobila ničesar. Ne smemo podcenjevati poljskih čustev, Poljaki menijo, da zahodna Evropa predolgo ni poslušala njihovih opozoril pred pravo rusko miselnostjo, dodaja Rasmussen in pravi, da bi tudi bilo povsem zakonito, če bi Ukrajina zaprosila za takšno vojaško pomoč.
Njegovo namigovanje, da nekatere države morda menijo, da je pomembno, da uporabijo lastne enote, bi lahko razumeli kot opozorilo državam, da tveganja, vključno z grožnjo enotnosti Nata, ne nastopijo samo, če se Ukrajini zagotovi hitra pot do članstva v Natu ali močna varnostna jamstva. Nemčija je še vedno zadržana, da bi šla predaleč, saj se boji, da bi s tem izzvala Rusijo.
Rasmussen je dejal, da je nujno, da Ukrajina prejme pisna varnostna jamstva, po možnosti še pred vrhom, a zunaj okvira Nata. Ti morajo zajemati izmenjavo obveščevalnih podatkov, skupno usposabljanje v Ukrajini, okrepljeno proizvodnjo streliva in zadostno dobavo orožja, da Rusijo odvrnejo od nadaljnjega napada. Dejal je, da se “po počasnem začetku za temi idejami zdaj krepi zagon”, tudi v Franciji. A je ob tem opozoril, da varnostna zagotovila ne bodo zadostovala.
“Nekateri zavezniki Nata bi lahko podprli varnostna jamstva, da bi se dejansko izognili resnični razpravi o prizadevanjih Ukrajine za članstvo”, še pravi Rasmussen. Upajo, da se bodo z zagotavljanjem varnostnih jamstev lahko izognili temu vprašanju. “Mislim, da to ni mogoče. Menim, da bo vprašanje zveze Nato obravnavano na vrhu v Vilni. Govoril sem z več vzhodnoevropskimi voditelji in obstaja skupina trdih, vzhodnih srednjeevropskih zaveznikov, ki želijo vsaj jasno pot Ukrajine do članstva v Natu.”
Dejal je, da je zgodovina pokazala, da je nevarno pustiti Ukrajino v Natovi čakalnici za nedoločen čas. Tudi če Ukrajini na vrhu v Vilni ne bi bilo mogoče zagotoviti povabila v Nato, bi se lahko sklicevali na možnost podaljšanja povabila v Washingtonu prihodnje leto. Ta pot do članstva bi po njegovih besedah morala izključevati postavljanje predpogojev, kot je akcijski načrt za članstvo v Natu, česar ne Švedski ne Finski ni bilo treba sprejeti kot del svoje poti članstva. “Vse manj kot to bi bilo razočaranje za Ukrajino,” je dejal.
Sara Kovač