Po navedbah ukrajinskih obveščevalnih služb je moskovska elita skovala načrt, da bi zastrupili Vladimirja Putina in vse skupaj označili kot nesrečo. Skupina vplivnih posameznikov v Rusiji naj bi začela načrtovati odstranitev predsednika s položaja – in celo postavila njegovega naslednika.
Učinek sankcij Zahoda na rusko gospodarstvo je glavni dejavnik za spletko z Aleksandrom Bortnikovom, šefom Zvezne varnostne službe (FSB), ki naj bi predstavljal favorizirano zamenjavo.
Ukrajinski obveščevalci trdijo, da je znano, da Bortnikov in nekateri drugi vplivni predstavniki ruske elite razmišljajo o različnih možnostih za odstranitev Vladimirja Putina z oblasti. “Zlasti ni izključena zastrupitev, nenadna bolezen ali katero koli drugo ‘naključje’,” navaja britanski Daily Mail.
Bo zasejano seme dvoma o Putinu obrodilo sadove?
Bortnikov je prej služil skupaj s Putinom v zloglasnem KGB-ju, vendar je nedavno zaradi ruskih vojaških izgub v Ukrajini padel v nemilosti Kremlja. Nekdanji agent obveščevalnih služb naj bi še vedno imel velik vpliv na insajderje. Zahodni vir je za britanski Daily Mirror povedal: “Te govorice in sumi v moskovskem ožjem krogu bodo posejali semena paranoje in dvoma o vodstvu. Obstaja velik sum, da bi se lahko majhno število ljudi dejansko poskušalo znebiti ruskega predsednika, ali jim bo uspelo, bomo še videli.”
Do trditev ukrajinske obveščevalne službe je prišlo po tem, ko so se pojavile navedbe, da naj bi se Putin strinjal, da se bo srečal z Volodimirjem Zelenskim na pogovorih, ki bi lahko končali vojno v Ukrajini. Ruski predsednik, ki se mu je v zadnjih dneh ustavila njegova “posebna vojaška operacija”, naj bi se zavezal srečanju – o katerem bi bilo lahko kaj več znanega še ta teden. Rusija je opustila svojo zahtevo po odstranitvi ukrajinskega predsednika s položaja in njegovi zamenjavi s promoskovskim marionetnim voditeljem. Včeraj je predsednik Zelenski dejal, da se želi pogovarjati s Putinom iz oči v oči, vendar je ob tem podal strašljivo opozorilo, da če pogovori ne bodo uspeli, bi to lahko pomenilo tretjo svetovno vojno.
Do morebitna mirovnih pogajanj bi lahko prišlo nekaj dni po tem, ko je Putin pred več deset tisoč gledalci organiziral izredni provojni shod. Uradniki, ki so delovali kot posredniki med Rusijo in Ukrajino, so povedali, da je prišlo do “zbliževanja” pri ključnih vprašanjih. Med drugim to, da Ukrajina opusti idejo glede pridružitve Natu. Moskva tudi želi, da Kijev prizna njihovo priključitev Krima leta 2014 in neodvisnost dveh separatističnih ozemelj, ki jih podpira Rusija, v vzhodnem Donbasu. Vendar je Ukrajina v okviru trenutnih pogajanj izključila ozemeljske koncesije.
Sinoči so se pojavili strahovi okrog motivov Rusije za dialog. Ameriška veleposlanica pri Združenih narodih Linda Thomas-Greenfield je namreč pogovore označila za “enostranske”. Nekateri opazovalci domnevajo, da Rusija morda le zavlačuje, preden začne s svojo vojaško kampanjo. Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je včeraj ponovil skrbi Zelenskega, da bi se lahko situacija zaostrila onkraj ukrajinskih meja. Ameriški predsednik Joe Biden je ta teden zavrnil povabilo na obisk Ukrajine v okviru svoje evropske turneje.
Sara Kovač