fbpx

Dan po volitvah: Se bo Nemčija kljub porazu Unije izognila “nevarni” rdeče-zeleni kombinaciji?

Če je bila med zadnjimi soočenji naklonjenost Zelenih Olafu Scholzu več kot jasna, je bilo sinoči jasno, da tudi združitev Zelenih z Unijo in FDP izključena.

Nemške parlamentarne volitve niti po preštevanju glasovnic pozno v noč niso dale jasnega zmagovalca, saj sta stranki Socialnih demokratov (SPD) in Unije Krščanskih demokratov in Krščanskih socialistov preveč blizu skupaj; prva naj bi osvojila 25,7 odstotka vseh glasov, druga pa 24,1 odstotka. Tretje mesto so s 14,8 odstotka osvojili zeleni, kar je za stranko sicer najboljši rezultat v zgodovini, a je polovico slabši, kot so ji javnomnenjske raziskva kazale še pred približno dvema mesecema. Sicer pa ja najpomembnejše vprašanje v Nemčiji ta hip morebitno oblikovanje koalicije – Ali se po 16 letih kanclerstva Angele Merkel Unija seli v opozicijo, ali pa nemara lahko celo oblikuje novo vlado in to brez Socialnih demokratov?

Spomnimo. Christian Lindner, vodilni kandidat Nemških svobodnih demokratov (FDP), je večkrat javno namignil, da se stranka vidi v koaliciji z Unijo, medtem ko naj bi bili Zeleni bolj naklonjeni povezovanju s Socialnimi demokrati. Nekaj časa je bila realna opcija tudi povsem leva nemška koalicija, a radikalna Levica se je na koncu s 5 odstotki osvojenih glasov komajda prebila v parlament, zato je to račun brez krčmarja.

Osvojeni mandati nemških strank, po ARD. Skrajna stranka Levica, katere program močno spominja na svojo sestrsko stranko v Sloveniji, se je komajda prebila v parlament.

Še pred razpletom parlamentarnih volitev je možne scenarije v Nemčiji na Twitterju komentiral tudi slovenski premier Janez Janša, ki trenutno tudi predseduje Svetu Evropske unije. Po njegovem mnenju zmaga Armina Lascheta (spitzenkandidata Unije) ni pomembna samo za Nemčijo, ampak za celotno Evropsko unijo, pa tudi v širšem smislu. “Potrebujemo stabilnost, zdravo družino in ekonomsko politiko brez nevarnih rdeče-zelenih eksperimentov. Potrebujemo konstruktivno in spoštljivo sodelovanje med Evropskimi narodi,” je zapisal Janša.

Rdeče-zeleni eksperiment sicer ni nemogoč, če bi se Socialnim demokratom pridružili stranki Zelenih in FDP, toda zelo verjetna je tudi t.i. “Jamajka” koalicija (barve strank) med Unijo, FDP in Zelenimi, ki naj bi imela po mnenju nekaterih analitikov celo največ skupnega. Opcija je tudi nadaljevanje velike koalicije med Unijo in Socialnimi demokrati, ki pa naj pri ljudeh ne bi bila pretirano priljubljena. Stranki FDP in Zeleni bosta odločili, kdo bo državo vodil prihodna štiri leta. Prvi naj bi se bolj nagibali h koaliciji z Unijo, drugi k SDP. A kanclerska kandidatka Zelenih Annaelene Barbock kljub predvolilni naklonjenosti kanclerskemu kandidatu SDP Olafu Scholzu ni izključila združitve z Unijo in Zelenimi.

Nemška kanclerka Angela Merkel se poslavlja iz politike. (Foto: epa)

Dejstvo je, da CDU in tudi CSU, ki imata zgodovinske korenine kot stranki katoliških volivcev, nimata več tako zelo številne zveste volilne baze. Tako so CDU/CSU po javnomnenjskih raziskavaj aprila prehiteli Zeleni, ko se Unija ni mogla dogovoriti, ali bo skupni kanclerski kandidat vodja CDU Armin Laschet ali vodja bavarske CSU Markus Söder. Na koncu so izbrali Lascheta, čeprav je bilo že takrat jasno, da ne bo prinesel toliko glasov kot veliko bolj priljubljeni Bavarec.

Armin Laschet.

Poleg Levice, ki naj bi kljub samo 4,9 odstotka osvojenih glasov ostala v parlamentu, je prag prestopila še desna Alternativa za Nemčijo (AfD), ki je zbrala 10,3 odstotkov glasov in bo ostala v opoziciji, saj vse stranke zavračajo sodelovanje z njo, tudi zato, ker je svojo kampanjo gradila ob nasprotovanju ukrepom za zajezitev covida-19.

T.F.