Kriminalci, deportirani z Danske, bodo v kratkem svoje zaporne kazni služili na Kosovu in ne na Danskem. Danska vlada je s kosovskimi oblastmi podpisala dogovor o najemu 300 mest v kosovskih zaporih. Namen sporazuma je deportiranim migrantskim kriminalcem otežiti vrnitev na Dansko.
Po mnenju danskega pravosodnega ministra Nicak Hækkerupa je ta sporazum prelomni in zadeva državljane držav, ki niso članice EU, a zagrešijo proporcionalno veliko višji delež zločinov od domačinov. “Mislim, da je izvrstno, da jih lahko kakor hitro je mogoče, vržemo ven,” je za danske medije komentiral Hækkerup.
“Pričakovanja so, da bomo s tem začeli v prvem kvartalu leta 2023,” je o sporazumu med Kosovom in Dansko, po katerem bodo kriminalci z migrantskim ozadjem izgnani iz Danske in svoje zaporne kazni služili na Kosovu, povedal danski minister.
Ključni del načrta je, da morajo deportirani kriminalci po odsluženi kazni oditi naravnost v državo izvora, ne da bi se vračali na Dansko. V preteklosti je bilo govora tudi o tem, da bi deportirani kriminalci morali samo pokrivati stroške zdravstvenega zavarovanja. Danski pravosodni minister priznava, da je to nekaj, česar si želi v prihodnosti, a trenutno ni vključeno v sporazum. “Za začetek želimo, da deportirani kriminalci, ki so na Danskem storili zločin in nimajo ničesar skupnega z Dansko, plačajo zase, a to je nekaj, kar upamo, da se bo zgodilo sčasoma.”
“Vsak peti mladenič z nezahodnim ozadjem, rojen leta 1997, je prekršil zakon pred 21. letom. Ne vsi. A preveč je mladih mož, ki jemljejo svobodo drugih, kradejo prihodnost otrok, ustrahujejo paznike v zaporu – in za sabo puščajo dolgo sled nevarnosti,” je leta 2020 opozarjala nekdanja danska premierka Mette Frederiksen. Večina Dancev je izgonu migrantskih kriminalcev naklonjena. V njihovih očeh so množične migracije breme za sicer dokaj radodarno dansko socialno blagajno in grožnja za dansko kulturo in demografsko sliko.
Ivan Šokić, Demokracija