Danska mora dati prednost visokokvalificiranemu priseljevanju iz Azije in Amerike pred Arabci, ki se nočejo vključiti, pravi danski poslanec Evropskega parlamenta.
Danski evropski poslanec Anders Vistisen je za Rmx News razpravljal o danski notranji politiki in predstavil ključno politiko priseljevanja svoje Danske ljudske stranke. 35-letni poslanec je v stranki že več kot desetletje, pred tem je bil nacionalni predsednik podmladka stranke, trenutno pa je njen tiskovni predstavnik za zunanje zadeve.
Danska ima najstrožjo ureditev nezakonitih migracij
Na vprašanje o njegovih pogledih na sedanjo dansko levičarsko vlado in njen socialno konzervativejši pristop do priseljevanja ter o tem, ali si trenutna administracija zasluži pohvalo ali ne, je Vistisen odgovoril:
“Danska ima za zahodnoevropsko državo zagotovo najstrožjo ureditev ilegalnih migracij. Vredno si je zapomniti, da je kot zakoniti migrant precej enostavno vstopiti. Naše številke so na primer primerljive z državo, kot je Kanada, ko iščete zakonite migracije.”
“Za države EU je precej enostavno vstopiti, vendar imate tudi tisto, čemur mislim, da bi v ZDA rekli model zelene karte ali modre karte – če imate ustrezne izkušnje, izobrazbo in jezik, potem lahko pridete in delate – postopek je zelo enostaven. Številke so torej precej podobne drugim zahodnim državam. Osredotočeni smo na ilegalni del migracij in usmerjanje migracij od nekvalificiranih migracij z Bližnjega vzhoda in Severne Afrike k visokokvalificiranim migracijam iz Severne Amerike, Avstralije in Azije. To je torej glavni premik v moji danski migracijski politiki v preteklih letih.”
Prednost visokokvalificiranim migrantom
Ta osredotočenost na dajanje prednosti visokokvalificiranim migrantom, ki jim je ponujeno delovno dovoljenje, namesto nekvalificiranih množičnih migracij, je dolgoletna politika Danske ljudske stranke od njene ustanovitve leta 1995, je pojasnil Vistisen.
Danski poslanec je dejal, da je zaradi politike priseljevanja stranka leta 2001 postala tretja največja stranka v danskem parlamentu. Zaradi tega je stranka podprla liberalno-konservativno koalicijsko vlado pod pogojem, da uprava (nekdanjega) premierja Andersa Fogha Rasmussna sprejme svoje omejevalne ukrepe za priseljevanje.
Danci so želeli ostrejšo politiko do nezakonitih migracij. Želeli so nadzor nad mejami in manj nizkokvalificiranega in kulturno zelo težavnega priseljevanja, zlasti iz Turčije, Severne Afrike in Bližnjega vzhoda.
Tudi levičarji so ugotovili, da se na migracijah zmagujejo volitve
Rekel je, da so tekmeci socialdemokrati kmalu ugotovili, da je tema priseljevanja zmagovalka glasovanja, zato so začeli podpirati strožje migracijske politike.
“Lahko rečete, da vse danske stranke, od nekdanje Komunistične socialistične ljudske stranke vse do Danske ljudske stranke, podpirajo podobno usmeritev o migracijah. Odločilna meja danes na Danskem je, ali verjamete, da lahko vprašanje migracij rešite v okviru podpisanih mednarodnih konvencij, zlasti Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki migrantom daje veliko pravic, na primer pravico do družinskega življenja, kjer teh kriminalnih elementov v družbi s tujim poreklom ne moreš izgnati, ker imajo teoretično pravico do družinskega življenja. Prav tako nam konvencija o osebah brez državljanstva preprečuje, da bi se na primer borili proti nezakonitim migracijam Palestincev. In do neke mere je Konvencija ZN za begunce tista, ki daje temeljne pravice, da zaprosiš za azil, tudi če je jasno, da prihajaš iz varnega kraja.”
Podpirajo avstralski model
Vistisen je dejal, da je vprašanje nakupovanja azila, kjer bo posameznik izbiral priljubljeno destinacijo za prošnjo za azil, ker ima država najboljše ugodnosti ali najvišji življenjski standard, eno od področij, ki jih mora obravnavati Danska kot privlačen predlog za mnoge.
“To je tisto, kar moramo popolnoma ustaviti, in predlagali smo tako imenovani avstralski model, v bistvu povratni model, kjer lahko, če prideš nezakonito, dobiš zaščito, če jo potrebuješ, vendar ne vstopiš v dansko družbo, ampak dobiš zaščito v varni tretji državi. Tu je danes ločnica v migracijski politiki: ali menite, da lahko to rešite v okviru veljavnega pravnega okvira v mednarodnih konvencijah ali pa je treba to področje do neke mere prilagoditi, da Danska opusti kakšno od teh obveznosti.”
Vistisen je še spregovoril o problemu, ki so ga imeli Danska in številne druge bogate zahodnoevropske države v prvem desetletju pristopa manj premožnih vzhodnoevropskih držav k Evropski uniji; predlagal je, da bi nove države članice počakale, da bi sprejele načela prostega gibanja, dokler ne bi bila razlika v plačah sorazmernejša. Razlika v plačah je do neke mere sprevrgla danski trg dela. Danes to ni več problematično, ker se je življenjski standard po Evropi zelo dvignil in posledično odpravil to težavo.
Model modre in zelene karte
Vistisen je pojasnil, da njegova stranka za zakonite migracije iz držav zunaj Evropske unije podpira t. i. “modela modre in zelene karte”. Eden se nanaša samo na plačo, kjer bo tuji državljan dobil dovoljenje za delo na Danskem, če mu bo ponujen položaj z visokim dohodkom nad določenim pragom.
Če naša velika podjetja potrebujejo kvalificirano delovno moč, potem lahko gredo ven in jo zaposlijo v mednarodnih pisarnah ali mednarodnem zaposlovanju. Drugi se nanaša na točkovni sistem, kjer bodoči migranti pridobijo točke za jezikovno znanje in kvalifikacije, število potrebnih točk pa je sorazmerno s številom prostih delovnih mest na katerem koli posebnem področju.
Na vprašanje, ali si danski zakonodajalec lahko predstavlja Dansko kot manjšinsko etnično dansko prebivalstvo z visokokvalificiranim zakonitim priseljevanjem iz Indije in Azije, je Vistisen odgovoril: “Ne, ne morem.”
Na vprašanje: “Kje torej potegnete črto?” je odgovoril:
“V bistvu vidimo, koliko jih prihaja. In razlika tudi pri visokokvalificiranih ljudeh, ki prihajajo, je v tem, da po zaposlitvi tudi odhajajo. Dokler je število takšno, kot je, in vidimo, da se zelo radi asimilirajo v družbo, to ni problematično. Pojasnil je, da je danski statistični urad zbiral statistične podatke za oceno morebitnih migrantov na podlagi stopnje kriminala, stopnje brezposelnosti in dostopa do socialne pomoči v njihovi izvorni državi.“
Boljša migracija pri migrantih iz Južne in Severne Amerike ter Azije v primerjavi z Arabci
Opazili smo, da imajo migranti iz Južne Amerike, Severne Amerike in Azije na splošno nižjo stopnjo kriminala kot arabsko prebivalstvo in imajo višjo stopnjo zaposlitve. In če se odločijo ostati dlje kot le zaradi prostega delovnega mesta, potem se dokaj hitro asimilirajo v dansko družbo. To je povsem drugače kot v naši turški migrantski skupnosti; ti se poročajo znotraj istega kulturnega kroga, najraje z območja vasi, iz katerega prihajajo. To pomeni, da se tudi druga, tretja in četrta generacija teh migrantov slabše vključi v družbo od prve generacije. Za nas je torej v veliki meri pomembno vprašanje kulturne zmožnosti vključevanja v družbo. Opažamo, da je za nekatere kulture to dokaj preprosto in brez posebnih napetosti. Imamo na primer majhno vietnamsko skupnost iz vietnamske vojne, enako je s Korejci, ki v danski družbi nikoli niso ustvarjali težav.
Ključna težava pri asimilaciji v dansko družbo je povezano z migranti, ki izvirajo iz Afrike in Bližnjega vzhoda, je dejal Vistisen. Opisal je “kulturno nezmožnost” vključitve v družbo in govoril o migrantskih “getih”, kjer prispeli “ostajajo znotraj iste etnične skupine” in “ne spoštujejo danske družbe, njenih norm in pravil”.
Nemčija kompenzira
Na vprašanje, kaj misli o svoji južni sosedi Nemčiji, ki ima že vrsto let liberalnejšo politiko do množičnih migracij, je danski poslanec zatrdil, da Nemčija vedno prekomerno kompenzira, da bi se odkupila za dediščino druge svetovne vojne.
Nemško razmišljanje je, da morajo biti boljši od nas drugih. Morajo biti kulturnejši, zaradi svoje zgodovine tudi naprednejši. In zato v Nemčiji ne morete zdravorazumsko govoriti o migracijah, tudi če imajo nekateri od teh migrantov podobne ideje kot fašisti, ko gre za Jude, pravice žensk ali kar koli drugega. Nemogoče je razpravljati o migracijah brez sklicevanja na nacistične čase. Pravzaprav do neke mere mislim, da ima Nemčija enak problem kot Švedska za razliko od recimo Danske, Norveške in Finske, ki imajo precej omejevalne ukrepe glede migracij.
Razlike med ljudsko stranko in socialdemokratsko stranko
Vistisen vidi dejansko razliko v stališču njegove stranke glede priseljevanja in Socialnih demokratov, vendar je dodal, da njegova stranka kljub nasprotovanju Bruslja ostaja stoična v svoji migracijski politiki, medtem ko se Socialni demokrati sprenevedajo.
Zatrjujejo, da želijo ohraniti nadzor na mejah, a ko Evropska unija reče: “Tega ne morete storiti,” ga zmanjšajo. V tem je razlika, pojasnjuje poslanec. Retorika je precej živa, a ko pride do dejanskega izvajanja politik, jim manjka volje, da bi naredili tisto, kar si ljudje želijo.
Nazadnje je Remix News izpostavil padec deleža glasov, ki ga je v zadnjem času uživala Danska ljudska stranka, in povprašal Vistisena, zakaj meni, da je tako in kako lahko stranka spet pridobi glasove.
“Mislim, da obstaja več razlag. Eden od njih je seveda obdobje notranjih pretresov, volivci se namreč vedno slabo odzivajo na stranke, ki se medsebojno sprejo. Dobro je, da postajamo manjša stranka, kar pomeni manj ljudi, s katerimi se je treba prepirati. Zdaj tega ne počnemo več. Druga stvar je, da so druge strani pristopile k našim osrednjim izdelkom, torej naši trdi migracijski politiki. Do neke mere je to delovalo in mislim, da se šele zdaj vse več ljudi zaveda, da je pomembna pravilna retorika in koristna dejanja, ko si na oblasti. Mislim, da je to del naše ponovne rasti in z veseljem lahko rečemo, da smo na dobri poti. Vsi se lahko strinjamo, da je dobro imeti dobro migracijsko politiko, a le, če jo tudi izvajaš.”
Andrej Žitnik