Home Svet Devet evropskih držav proti monopolu Nemčije in Rusije, Slovenija pa še kar tiho

Devet evropskih držav proti monopolu Nemčije in Rusije, Slovenija pa še kar tiho

32
Devet evropskih držav proti monopolu Nemčije in Rusije, Slovenija pa še kar tiho
Angela Merkel (Foto: epa)

Z izgradnjo drugega Severnega toka bo Rusija v Nemčijo dobavljala še več zemeljskega plina. S tem se bo zaobšlo države srednje in vzhodne Evrope in bo ustvarjen monopol nad oskrbo s plinom, ki ga bodo Rusi vodili preko Nemčije. To pomeni večjo politično moč Rusije nad Evropo in pa veliko finančno breme za srednjeevropske in vzhodnoevropske države, predvsem Ukrajino. Devet držav EU je na Evropsko komisijio naslovilo pismo proti izgradnji drugega Severnega toka. V Sloveniji pa še kar molčimo. 

Drugi Severni tok je projekt, h kateremu so se septembra zavezala večja evropska energetska podjetja, na čelu z ruskim Gazpromom. Gre za razširitev že obstoječega Severnega toka, s katerim Rusija preko Severnega morja Nemčiji dostavlja zemeljski plin. Z drugim tokom bi dostavo še povečali, kar bi pomenilo skorajšnjo monopolizacijo dobave zemeljskega plina v Evropo. Gre za 9,9 milijarde evrov vreden projekt, katerega cilj je oskrbovanje glavnih energetskih trgov v Nemčiji, Franciji, Italiji in Avstriji ter zagotavljanje dolgoročne rešitve in oskrbovanosti Evrope z zemeljskim plinom. A zadeva seveda ni tako lepa, kot izgleda na prvi pogled. O nevarnostih projekta so že opozarjali Američani v ekskluzivni demarši, ki smo jo objavili tudi na naši spletni strani. 

Na slovensko vlado smo naslovili vprašanji, zakaj se Slovenija ni priključila pismu Evropski komisiji in odločno nasprotovala izgradnji drugega Severnega toka ter kakšno je uradno stališče Slovenije do gradnje tega toka.

Odgovorili so, da Slovenija ves čas zagovarja diverzifikacijo tako transportnih poti kot tudi virov. ”Infrastrukturni projekti se morajo na območju EU izvesti v skladu z evropsko zakonodajo in dokler so v teh okvirih, je vsaka pobuda legitimna: tako glede LNG-projektov kot glede plinovodnih projektov. V naboru velikih in malih plinskih infrastukturnih projektov, ki se predlagajo in spreminjajo v regiji in EU, je stanje zelo nestabilno in nejasno glede realnosti le-teh, kar lahko opazujemo tako pri Južnem toku kot tudi pri t. i. Turškem toku,” so še dodali na ministrstvu za infrastrukturo.

Nemčija: Polna solidarnosti z Ukrajino, sedaj jo pomaga potopiti
V načrtu drugega Severnega toka je, da se večina zemeljskega plina v Evropo dostavi preko Nemčije, s tem pa se do 2019 popolnoma izloči dotok plina skozi vzhodno in srednjo Evropo. S tem bi te države veliko sredstev, ki jih kot tranzitne države sedaj dobijo na račun plinovodov, izgubile. Najbolj pa bi pri tem trpela Ukrajina, ki je kot največja tranzitna država iz tega naslova deležna kar 1,5 milijarde evrov letnega dohodka. S tem bi bila še bolj odvisna od evropske pomoči in bi imela slabše izhodišče pri dogovarjanju o cenah plina.

Ko je Gazprom lani preko Bolgarije želel zgraditi južni tok, ki bi s plinom oskrboval južno Evropo, je Evropska komisija temu nasprotovala in ga blokirala, češ da je v nasprotju z evropskimi predpisi. A Nemčija si v primeru Severnega toka ne želi vmešavanja politike.

Vse večji vpliv Rusije na EU
Pri projektu izgradnje drugega Severnega toka sodelujejo velika evropska energetska podjetja, kot so OMV, E.ON in Royal Dutch Shell, a 51-odstotni lastnik v tej korporaciji je ruski Gazprom. Njegov jasen cilj je, da si želi s projektom izboljšati položaj na evropskem trgu, saj se oskrba Evrope z lastnim plinom vsako leto manjša. S tem se bo energetska odvisnost Evropske unije od Rusije le še povečala, posledično pa se bo večala tudi ruska politična moč nad Evropo v naslednjih desetletjih. Ustvarja se torej monopol nad energetsko oskrbo Evrope, ki jo bodo vodili Rusi.

Nemci želijo zadnjo besedo, 9 držav EU odločno proti
Na to temo je namestnik nemške kanclerke Sigmar Gabriel dejal, da mora imeti zadnjo besedo pri tem Nemčija ter da se mora politika v projekt čim manj vpletati. A devet članic Evropske unije je odločno proti izgradnji drugega severnega toka. Na Evropsko komisijo so naslovili pismo, kjer so podpisane Slovaška, Poljska, Češka, Madžarska, Romunija, Estonija, Latvija ter Grčija in Bolgarija, poroča RT. Prepričane so, da bi z vzpostavitvijo drugega Severnega toka prišlo do monopola Nemčije, s čimer bi bile vse države lahko tarča izsiljevanja. 

Poljski evropski poslanec Jacek Saryusz-Wolski je za RT komentiral: ”V trenutni geopolitični situaciji bi izboljšanje položaja Gazpromu v EU in s tem politiki Kremlja odločilno vplivalo na EU in njeno okolico.”

M. G.