Uvedba dodatnih carin na jeklo in aluminij ameriškega predsednika Donalda Trumpa je tako po svetu kot v ZDA dvignila veliko prahu. Okrogla miza na temo o potencialni trgovinski vojni se je odvijala tudi na kitajski globalni televiziji CGTN. Med drugim so spregovorili tudi o vplivu EU, ki ga je eden od komentatorjev označil za “prazne grožnje.”
Na vprašanje, kako bi lahko na Trumpovo uvedbo dodatnih carin na uvoz jekla, aluminija in potencialno avtomobilov iz EU reagirala Evropska unija, je v oddaji Dialogue with Yang Rui spregovoril tudi avtor knjige On the Question of Free Trade: An Economic Discourse, Vox Day. Med drugim je povedal, da EU nima v rokah nikakršnih vajeti, njene grožnje pa so same po sebi brezzobe. “Zelo, zelo malo je tega, kar lahko Evropska unija naredi, ko pride do ameriške trgovske politike. Mislim, da je tu veliko političnih groženj, a na koncu koncev je zelo malo tega, kar lahko naredijo [v EU].”
To se je izkazalo za še kako res, saj ima EU že tako visoke carine na uvoz dobrin iz ZDA. Zato so najave o uvedbi povračilnih ukrepov v obliki dodatnih dajatev na viski, arašidovo maslo, brusnice ter pomarančni sok milo rečeno zvodenele.
Trgovinska vojna bi prizadela države, ki so odvisne od izvoza
Izvoz dobrin v Nemčiji predstavlja 46-odstotni del ekonomije, 42 odstotkov predstavlja v Južni Koreji, 38 odstotkov v Mehiki in 31 odstotkov v Kanadi. Medtem je na Kitajskem izvoz zgolj 20-odstotni delež gospodarstva. Zaradi tega je Kitajska pred potencialno trgovinsko vojno veliko bolj zaščitena kot druge velike svetovne ekonomije, ki so od svojega izvoza veliko bolj odvisne. “V primeru trgovinske vojne bi vsi trpeli,” je povedal voditelj oddaje Yang.
Day je ob tem poudaril, da vse države ne bi trpele enako. Nekatere države bi v trgovinski vojni profitirale. Vsaka država namreč skrbi za lastne koristi. Gledano iz take perspektive: “Če samo vzamemo ZDA in pripeljemo do najbolj ekstremnega in absurdnega primera, ko predpostavimo, da bi ZDA ustavile ves uvoz in izvoz v državo, bi se to nemudoma prevedlo v triodstotno letno rast ameriške ekonomije.”
Kitajski odziv
Komentatorji so izpostavili, da je najprimernejši odziv Kitajske na ameriško uvedbo dodatnih carin na jeklo in aluminij potrpežljivost. Kitajska je po njihovem mnenju sposobna počakati na svojo priložnost. “Carina na jeklo in aluminij ni primarno naperjena proti Kitajski, tako da ni razloga, zakaj bi Kitajska pretiravala z odzivom.” Day je še poudaril, da Trumpa ne skrbi Wall Street. Bolj kot stanje storitvenih dejavnosti se ameriški predsednik zavzema za oživitev ameriške industrije. “Trump bo storil, kar pravi, da bo storil; to mu gre zelo dobro od rok.”
Po njegovem mnenju je Trumpov končni cilj izstop iz sporazuma NAFTA. “Njegova pozornost je na ameriškemu delavskem razredu in iskanju služb, iskanju proizvajalskih delovnih mest.” Iz tega razloga je odpiranje kitajskega finančnega trga mogoče rešitev za ekonomiste, ni pa to zadovoljiva rešitev za ameriškega predsednika, ki gleda na stvari z vidika preprostih Američanov. Komentatorji so se strinjali, da odpiranje kitajskega finančnega trga ne predstavlja dolgoročne rešitve problema trgovinskega deficita.
Ivan Šokić