fbpx

Do pšenice z vlakom ali bojno ladjo?

Foto: epa

Francoski predsednik Emmanuel Macron in nemški kancler Olaf Scholz sta v telefonskih pogovorih ruskega predsednika Putina pozvala k sprostitvi blokade ladij, polnih žita, v pristanišču v Odesi, medtem ko so že v pripravi načrti o tem, kako bi zaobšli blokado in žito izvozili iz Ukrajine.   

O draginji oziroma skokoviti rasti cen energentov in hrane govorimo vse od začetka vojne v Ukrajini in uvedbi z njo povezanih sankcij zoper Rusijo. Medtem ko se Ukrajinci še najprej soočajo s neposrednimi posledicami in grozotami vojne, njene posledice posredno občutimo tudi drugje po svetu. Rusi so seveda kot odgovor na sankcije mednarodne skupnosti tudi sami sprejeli ukrepe, s katerimi izvajajo pritisk na svoje sovražnike. Eden od teh je načrtna destabilizacija svetovnega prehranskega trga. Poleg blokade izvoza pšenice so uničevali tudi polja in ukrajinsko agrarno infrastrukturo. Posledice njihovega delovanja se tako že močno poznajo; Indija je prepovedala izvoz žita, cene povsod rastejo do neba in v nerazvitih delih sveta narašča število podhranjenih. Cene hrane so zaradi pandemije že tako ali tako naraščale, in če pri tem upoštevamo se prekinitev pretoka hrane iz “svetovne žitnice”, ni čudno, da so cene pšenice v zadnjem  letu zrasle za 80 odstotkov. Rast cen pa pomeni finančne, socialne, demografske in politične preglavice za voditelje sveta, kar kažejo tudi njihovi odzivi.

Putin “pripravljen” iskati rešitve
Ruske sile so z zavzetjem delov ukrajinskega ozemlja uspešno izvedle načrt vzpostavitve nadzora v Črnem morju. S tem ko so prek Donbasa vzpostavile most med Krimom in ruskim ozemljem ter se začeli premikate še naprej zahodno ob obali proti Odesi, so si zagotovile popoln monopol v tem morju in tako posledično tudi ovirajo svetovno trgovino s hrano. Kot smo že omenili, sta se francoski in nemški voditelj po telefonu pogovarjala s svojim ruskim kolegom in iskala rešitve, ki bi omogočile izvoz hrane iz regije. Putin naj bi bil po poročanju Kremlja te rešitve “pripravljen” iskati: “Rusija je pripravljena pomagati pri iskanju možnosti za neoviran izvoz žita vključno z izvozom ukrajinskega žita iz črnomorskih pristanišč,” je dejal in dodal, da bi bilo za to treba najprej odpraviti določene sankcije, ki blokirajo izvoz hrane, gnojil in drugih agrikulturnih artiklov iz pristanišča v ukrajinski Odesi. Rusi pri tem problematizirajo tudi postavljene ukrajinske morske mine v okolici, ki naj bi ovirale plovbo. Macron in Scholz naj bi vzela v zakup tudi obljubo iz Kremlja, da bi v primeru odstranitve min omogočili trgovski promet in ga ne bi poskušali izkoristiti v vojaške namene, kar pa je ogromna cena, če je govor o pogajanju v dobrem duhu.

Foto: epa

EU bi z vlaki, Litovci pa kar z bojnimi ladjami
Kot rečeno, so v Odesi zasidrane tovorne ladje z žitom, ki čakajo, da Rusija odpravi morsko blokado. V Evropski uniji pripravljajo načrt, kako bi lahko žito prepeljali v druge države z drugimi transportnimi sredstvi, predvsem z vlaki. Britansko obrambno ministrstvo pa je v izjavi v družbenih medijih načrt EU ocenilo kot zelo težko izvedljivega oziroma bi bila njegova uspešna izvedba malo verjetna. Težava je namreč v pomanjkanju oziroma tudi uničenju primerne infrastrukture za prevoz surovin, sploh v tako ogromnem obsegu. So pa medtem na Downing Streetu podprli načrt, ki so ga zasnovali v Litvi. Slednji bi z vojaškimi ladjami držav, ki bi bile seveda pripravljene sodelovati, pospremile ukrajinske trgovske ladje skozi Črno morje. Te ladje “koalicije pripravljenih” po zatrjevanju litovskega zunanjega ministra ne bi delovale v vojaškem smislu, a težava je v tem, da predlagani načrt vključuje tudi miniranje, ki je po definiciji vojaško delovanje, kar bi dejansko pomenilo delovanje Natovih sil proti Rusiji.

Arian Sajovic