Dosežen je bil zgodovinski sporazum v EU: načrt okrevanja zaradi posledic pandemije covid-19 v vrednosti 750 milijard evrov!

Foto: epa

Vodje evropskih držav so po štirih dneh in nočeh pogovorov dosegli dogovor o pomembni pomoči za okrevanje po koronavirusu. Paket pomoči za okrevanje gospodarstva po koronavirusu je težak kar 750 milijard evrov in bo državam EU-27 zagotovljen deloma v obliki nepovratnih sredstev in deloma v obliki posojil. V pogovorih je bilo zaznati največ razlik med tistimi državami, ki jih je virus najbolj prizadel in tistimi, ki jih je virus prizadel v manjši v meri, a se vseeno soočajo z gospodarskimi posledicami.

Z omenjenim projektom pomoči gre za zgodovinsko posojilo, dogovorjeno znotraj EU. Predsednik Evropskega sveta Charles Michel pravi, da je to bil ključni trenutek na poti k razvoju Evrope. Dogovor je tako usmerjen v 390 milijardni program podpore državam članicam, ki so bile najbolj prizadete zaradi pandemije koronavirusa. Pričakuje se, da bosta Italija in Španija deležni največjega paketa pomoči. Ostalih 360 milijard pa bo na voljo v obliki posojil z nizkimi obrestnimi merami, poroča BBC.

Srečanje z vodjami držav članic se je v Bruslju pričel v petek zjutraj, pogovori in pogajanja pa so potekala kar 90 ur. Omenjeno srečanje tako spada med najdaljše po letu 2000. Leta 2000 je potekalo srečanje v Nici, ki pa je trajalo rekordnih pet dni. Za sprejetje dogovora so nujna še tehnična pogajanja z državami članicami in potrditev paketa pomoči s strani Evropskega parlamenta, so še sporočili.

Pravi dogovor za Evropo v tem trenutku
Predsednik Evropskega sveta Michel je povedal, da je bil končni dogovor dosežen z vsemi 27. vodji držav ob približno ob 5.15 uri zjutraj. Dogovor je bil dosežen po dolgem vikendu pogovorov in pogajanj med državami članicami med katerimi ni manjkalo temperamentnih reakcij. Michel je poudaril, da gre za “močan dogovor” in kar je najbolj pomembno, pravi dogovor za Evropo v tem trenutku. Temu je pritrdila tudi predsednica Evropske komisija Ursula von der Leyen, ki pravi, da je Evropa storila zgodovinski korak, na katerega smo lahko ponosni. “Vendar še moramo prehoditi tudi ostale pomembne korake. Prvi in najbolj pomemben je pridobiti podporo Evropske komisije,” je še povedala von der Leynova in poudarila, da nihče ne bi smel Evropske unije tretirati kot samoumnevne. Francoski predsednik Emmanuel Macron pa je dejal, da je to “zgodovinski dan za Evropo”.

Največ deljenih mnenj je bilo med tistimi državami, ki so bile prizadete zaradi izbruha pandemije in si želijo oživiti svoje gospodarstvo in tistimi, ki so najbolj zaskrbljene zaradi stroškov in načrtov okrevanja. Za najbolj varčne države so se izglasovale države kot so Švedska, Danska, Nizozemska in Finska, ki so predlagale, da je 500 milijard v obliki pomoči ponujeno državam, ki so bile najbolj prizadete zaradi Covida-19. Skupina držav je prvotno zastavila cilj 375 milijard evrov kot mejo, z dodatkom pogojev, kot je pravica do zahteve za blokado nad sredstvi. Druge članice, kot sta Španija in Italija, nista želeli pod 400 milijard evrov. V tistem trenutku je francoski predsednik Macron udaril po mizi in povedal, da “najbolj varčne” države postavljajo EU v nevarnost. Na koncu so se kompromisno dogovorili za 390 milijard vreden načrt. V znak dogovora so “varčnim državam” obljubili nižje prispevke v Evropski proračun.

Emmanuel Macron in Angela Merkel (Foto: epa)

Eno največjih vprašanj v pogajanjih je tudi bilo, kako bodo izplačila pomoči povezana z vladami, ki spoštujejo pravno državo. Med pogajanji sta Madžarska in Poljska zagrozili, da bosta vložili veto na paket pomoči, če bi se EU odločila zadržati sredstva, v primeru da katera izmed držav ne bo spoštovala določenih demokratičnih načel EU. Evropska komisija si bo tako na mednarodnih trgih izposodila 750 milijard evrov z namenom razdelitve pomoči državam članicam, na voljo pa bo tudi orodje, skozi katerega bodo lahko države zavrnile načrt porabe. Dogovor je bil tako na koncu sprejet skupaj z dogovorom o proračunu za naslednjih sedem let, ki pa znaša 1074 milijarde evrov.

Evropski voditelji na pogajanjih. (Foto: epa)

“Evropa še nikoli ni investirala v prihodnost kot je ta,” je sporočila belgijska predsednica vlade Sophie Wilmès. Predsednik Evropskega koncila Michel pa je še dejal: “Pokazali smo skupno odgovornost in solidarnost in vero v našo skupno prihodnost.” Tudi nizozemski minister Mark Rutte, ki je vodil skupino “varčnih držav”, je pozdravil dogovor in priznal blazno naravo pogovorov. “Vsi smo profesionalci, zato lahko izvedemo nekaj udarcev,” je še sporočil novinarjem.

Sara Kovač