V sredo, 23. januarja 2019, je v Venezueli prišlo do državnega udara. Vodja venezuelske opozicije je prisegel kot začasni predsednik. Številne zahodne in latinskoameriške države so že napovedale podporo opoziciji v boju proti diktatorju Nicolasu Maduru. Vojska se je postavila na stran socialističnega diktatorja.
Že več dni se je pripravljalo, v sredo pa se je izpolnilo. Začelo se je že v nedeljo, manjši poskus določenih članov venezuelske nacionalne garde je ugrabil vladne uslužbence v poskusu, da bi se dokopali do orožja. Njihov poskus se je hitro klavrno končal, Maduro pa je razglasil zmago in povedal, da je bil upor zatrt v kali.
Izkazalo se je, da ni tako. Po Madurovi razglasitvi zmage je prišlo do množičnih protestov. Na ulicah po Venezueli je protestiralo več sto tisoč ljudi, prihajalo je do spopadov s policijo. Nato pa je v sredo 35-letni vodja venezuelske opozicije Juan Guaido po poročanju portala Advance.hr zaprisegel kot začasni predsednik države v poskusu, da prevzame oblast v državi.
Guaida podprla večina latinskoameriških in zahodnih držav
V kratkem so Guaida za novega venezuelskega predsednika priznale ZDA in Francija, takoj zatem tudi sama EU. V roku ene ure od ameriškega priznanja so to storile tudi Argentina, Brazilija, Gvatemala, Čile, Kolumbija, Paragvaj, Peru, Kanada, kot tudi Organizacija ameriških držav (OAS).
Mehika za zdaj še priznava Madura, Bolivija pa je po drugi strani sporočila, da ima Maduro njihovo polno podporo “v boju proti imperialističnim krempljem”. Svojo podporo Maduru je izrazila tudi Rusija, ki je obsodila zahodno vmešavanje v venezuelske notranjepolitične razmere, in Turčija. Turški predsednik Recep Erdogan naj bi podporo Maduru izrazil v telefonskem pogovoru.
The citizens of Venezuela have suffered for too long at the hands of the illegitimate Maduro regime. Today, I have officially recognized the President of the Venezuelan National Assembly, Juan Guaido, as the Interim President of Venezuela. https://t.co/WItWPiG9jK
— Donald J. Trump (@realDonaldTrump) January 23, 2019
Vojska vztraja na strani Madura
Takoj po Trumpovi objavi je Maduro v govoru, ki ga je imel na balkonu predsedniške palače Miraflores v Caracasu, pred velikim številom podpornikov napovedal prekinitev diplomatskih stikov z ZDA in ameriškim diplomatom dal 72 ur, da zapustijo državo.
Na vzhodu države pa je po poročanju Reutersa na ulice šlo nekaj sto tisoč Madurovih nasprotnikov, ki jih je nagovoril Guaido, ki je Madura razglasil za “uzurpatorja” in obljubil, da bo takoj oblikoval tranzicijsko vlado, katere cilj bo “rešiti državo pred hiperinflacijskim ekonomskim kolapsom”. “Prisežem, da prevzemam vse moči predsedništva in da bom zagotovil konec te uzurpacije,” je sporočil Guaido.
Ob tem je venezuelski obrambni minister Vladimir Padrino sporočil, da vojska ne bo sprejela predsednika, ki ga “vsiljujejo mračni interesi”. Vojska je tako še naprej na strani Madura. “Še naprej bomo branili ustavo in suverenost države,” je še dodal obrambni minister.
Sledi državljanska vojna?
Venezuela se trenutno nahaja na največji prelomnici svoje novejše zgodovine. Naslednji dnevi bodo pokazali, ali bo prišlo do prevzema oblasti ali pa do krvave državljanske vojne. Jasno je namreč, da je končni cilj obeh strani predsedniška palača Miraflores. Opoziciji trenutno trda prede.
Trump je zato povedal, da bodo ZDA uporabile vse ekonomske in diplomatske vzvode, da bi zagotovile vrnitev demokracije v Venezuelo. To seveda vključuje sankcije proti venezuelski nafti, ki bi po trditvah določenih virov lahko stopile v veljavo že naslednji teden. Venezuela ima največje zaloge surove nafte na svetu, a jo je primorana izvažati v ZDA, saj ne premore tehnologije za predelavo črnega zlata.
23. januar 2019 bi lahko postal datum, ko se je začela venezuelska državljanska vojna. Pomembni bodo naslednji dnevi, ki bodo pokazali, kako pripravljena je opozicija, ki naj ne bi imela drugega orožja kot tistega domače izdelave, in kako daleč je pripravljena iti socialistična diktatura za ohranitev oblasti.
Ivan Šokić