fbpx

Eksodus iz Afganistana na obzorju

Foto: epa

Po umiku zahodnih sil iz Afganistana in negotovem prenosu oblasti se je več milijonov prebivalcev znašlo v hudi stiski. Pomanjkanje hrane in suša le še prilivata olje na ogenj. Strokovnjaki opozarjajo, da bi to lahko vodilo do novega množičnega eksodusa v Evropo.

Kaos v Afganistanu, kjer se je po 20 letih bojevanje končalo, postaja vroča tema v Evropi in Združenih državah Amerike. Evropska unija si prizadeva, da ne bi prišlo do ponovitve krize iz leta 2015, ko je zaradi sirske državljanske vojne več kot milijon ljudi prišlo v Evropo. V Združenih državah Amerike, ki je od lanskega oktobra zabeležila več kot 1,2 milijona nezakonitih prehodov meja, pa se pojavljajo težave pri zagotavljanju namestitev za okoli 50.000 afganistanskih beguncev, ki bodo sprva nameščeni v vojaških bazah. Združeni narodi medtem napovedujejo milijardo dolarjev vreden sveženj pomoči, ki bo obubožanim prebivalcem zagotovil dovolj zalog hrane in sredstva za osnovno preživetje.

EU noče ponovitve leta 2015
Več voditeljev evropskih držav, med njimi češki predsednik vlade Andrej Babiš, pravi, da se leto 2015 ne sme ponoviti. Po poročanju Politica naj bi EU nameravala zbrati do milijarde evrov za sosede Afganistana, v katere bi se lahko zgrnilo večje število Afganistancev. Notranji ministri EU so morebitno preselitev dela iskalcev azila v Evropo za zdaj komentirali zadržano. Več tisoč ljudi je doslej iz države zbežalo v sosednja Pakistan in Iran. Evropska komisija je sicer mnenja, da bi nekaj tisoč ljudem lahko ponudili zatočišče v EU, vendar pa konkretnejših rešitev še niso ponudili. EU naj bi bila pri komentarjih glede možnih preselitev zadržana tudi zaradi tega, da ne bi prišlo do verižnega efekta, saj bi spuščanje nekaj ljudi spodbudilo veliko drugih, da bi jih posnemali.

Foto: epa

Stabilnost režima pod vprašajem
Mednarodna skupnost se sprašuje, kako naj reagira na novo vodstvo države. Talibani za zdaj niso mednarodno priznani, ker pa nadzirajo državo, bo moral svet z njimi sodelovati pri reševanju vprašanj o prihodnosti države. Kabinet talibanske vlade ima sicer samo moške člane, Združeni narodi pa novo vlado pozivajo, naj neha diskriminirati ženske. Ker se država spopada s sušo in vsesplošnim pomanjkanjem, bodo svetovne države prispevale nekaj denarja k stabilizaciji situacije. Obstaja bojazen, da bo to utrdilo oblast talibanov, vendar pa mora biti pomoč obubožanim prebivalcem na prvem mestu. Tuji mediji še poročajo, da je Ljudska republika Kitajska državi namenila nekaj deset milijonov dolarjev pomoči predvsem za medicinsko oskrbo, poslali pa naj bi jim tudi nekaj cepiv. Hkrati se zdi, da nameravajo tokrat talibani opustiti nekatera svoja skrajna stališča. Ženske se bodo tako na primer še naprej lahko šolale na univerzah, vendar ločeno od moških. Tiskovni predstavnik talibanov je po poročanju agencije Anadolu na obisk v državo povabil nemško kanclerko Angelo Merkel. Dejal je še, da si nova vlada želi dobrih odnosov z Nemčijo, pričakuje pa tudi finančno pomoč. Ali se bo to zgodilo, pa bomo še videli.

Vloga Turčije
Kot poroča Daily Sabah, je Turčija letos na meji z Iranom začela graditi zid v dolžini 295 kilometrov. Turčija upa, da bo zid zmanjšal število nezakonitih prehodov meje in da bo preprečil morebitno čez-mejno infiltracijo teroristov. Turčija mejo nadzira tudi s pomočjo brezpilotnih letal. V zadnjem letu je mejna straža preprečila nezakonit vstop 105.000 ljudem, aretirali pa so več kot 300 tihotapcev ljudi. Zaradi slabše ekonomske situacije v državi je turški predsednik Erdogan poudaril, da bo država poskušala zmanjšati število nezakonitih prehodov. Da ima Turčija ključe do Evrope, se zaveda tudi EU, ki je obljubila finančno pomoč. Po podatkih turških oblasti je ta čas v državi 182.000 registriranih migrantov iz Afganistana, okoli 120.000 pa naj bi jih bilo neregistriranih. Turčija je EU opozorila, naj v primeru navala na mejo prevzame del odgovornosti, saj Turčija noče postati skladišče migrantov za EU. Turčija je ta čas dom skoraj 5 milijonom beguncem, kar je več, kot jih ima katerakoli država na svetu. Po izbruhu državljanske vojne v Siriji je beguncem ponudila začasno zatočišče, ker pa Turčija ne spada med najbogatejše države sveta, je razumljivo, da postaja finančno breme zanjo čedalje težje. Beguncem morajo namreč zagotoviti hrano, prenočišče in medicinsko oskrbo.

Varnostno preverjanje
Ker je mnogo migrantov brez ustreznih dokumentov, se poraja vprašanje, kako jih ustrezno varnostno preveriti. Obstaja bojazen, da so se mednje infiltrirali kriminalci in člani terorističnih organizacij. Večina migrantov se pri prehodu do Evrope zanaša na kriminalne organizacije, ki so brutalne, nekatere od njih pa v stiski novačijo tudi otroke. The Telegraph poroča, da je britanska vlada prevajalcem iz Afganistana organizirala dodatno zaščito v hotelih. Strokovnjaki svarijo, da imajo talibani možnost izslediti nekatere od njih. Na nekaterih od rešilnih poletov iz Afganistana so privrženci talibanov prevajalce posvarili, naj talibanov ne kritizirajo. Nekateri od evakuirancev naj bi sicer bili na seznamu “no fly”, na katerem so sodelavci teroristov. Ker se v Afganistanu prebivalstvo deli na več deset različnih plemen oziroma etničnih skupin, obstaja tudi možnost medplemenskega konflikta med evakuiranci.

Človeška katastrofa
Dogajanje v Afganistanu je prava človeška katastrofa, saj se na milijone prebivalcev v jutra zbuja z vprašanjem, kako nahraniti sebe in družino. Ker v državi ni organizirane strukture, na katere bi se ljudje lahko obrnili, ponekod vlada zakon močnejšega. Pred dnevi je New York Times razkril, naj bi bile ameriške sile konec avgusta v zračnem napadu ubile nedolžne prebivalce in ne teroristov, kot so sprva domnevali. Bureau of Investigative Journalism poroča, naj bi bili samo v Afganistanu v ameriških zračnih napadih ubili do 10.000 civilistov. Napadi z brezpilotnimi letali so že več let tarča kritik. Takšni napadi, ki imajo za žrtve civiliste, rojevajo nadaljnje sovraštvo, obupani ljudje pa so posledično tarča skrajnih skupin, ki take posameznike rekrutirajo. Po dveh desetletjih, tisočih padlih zahodnih vojakih in več 40.000 padlih vojakih afganistanske vojske, sto tisoč mrtvih civilistih v državah, kjer poteka vojna proti terorizmu, zapravljenih milijardah, eksodusu krščanskih manjšin predvsem z Bližnjega vzhoda in porušenih državah se lahko upravičeno vprašamo, kakšen je bil sploh pravi namen vojne proti terorizmu.

Klemen Pucko