V zadnjem času je močno odmevalo dejanje turških oblasti, ki so slovito Hagijo Sofijo v Carigradu, ki je v osnovi krščanska cerkev in je bila kot takšna stoletja dolgo, iz muzeja znova spremenili v mošejo. Ostrih kritik iz tujine je bil deležen še zlasti tamkajšnji predsednik Recep Tayyip Erdogan. Turške oblasti pa so se že odzvale na kritike s poročilom v katerem navajajo, kaj vse so v zadnjih letih postorile pozitivnega z namenom zagotavljanja verske svobode, še zlasti za tamkajšnje verske manjšine.
V zadnjih 18 letih, vse od prihoda na oblast Stranke za pravičnost in razvoj (AKP), za aktualne turške oblasti predstavlja obdobje pomembnih premikov na področju zagotavljanja večje verske svobode. Tako so turške oblasti sicer zapisale v svojem poročilu, ki predstavlja odgovor na številne kritike, ki so se v zadnjem času usule na oblasti v Ankari in še zlasti na tamkajšnjega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana. Slednji je namreč nedavno, v osnovi krščansko cerkev Hagijo Sofijo, iz muzeja znova spremenil v mošejo. Svoj material so vladajoče oblasti pripravile v rekordno kratkem času, v njem pa so predstavljeni vsi dokazi, ki pričajo o tem, da so se razmere nemuslimanskih verskih skupnosti od leta 2002, močno izboljšale, to je od časa, ko je zavladala že omenjena stranka AKP, poroča pch24.
Politična frakcija, ki jo je leto poprej ustanovil prav Erdogan ima islamski in konservativni značaj. Iz že navedenega poročila gre sklepati, da imajo sedaj verske manjšine v Turčiji več svoboščin kot v obdobju demokratičnega voditelja Mustafa Kemala Ataturka. Med izboljšavami za že omenjene verske skupnosti je med drugim navedena vladna podpora šolam in drugim vzgojno-izobraževalnim ustanovam v upravi krščanskih in judovske skupnosti ter upravičenje njihovega izostanka iz izpita o poznavanju Islama, ki ga je potrebno opraviti pred vpisom na višješolsko izobraževanje. Poročilo poleg tega še omenja, da so cerkvene in druge verske skupnosti pridobile nazaj nepremičnine in zemljišča, ki so bile po padcu Otomanskega imperija privatizirane, torej v zgodnjih 20. letih prejšnjega stoletja.
Večina teh nepremičnin naj bi bila podarjena fundacijam, ki pripadajo verskim manjšinam. Med drugim naj bi bilo armenski skupnosti povrnjeno 400 različnih nepremičnin, s katerimi naj bi dotlej razpolagala država. Obenem naj bi turške oblasti v zadnjem času obnovile in namenile verskemu obredju tri zgodovinske cerkve, upravljanje krščanskih svetišč in mošej pa je neposredno zaupano fundacijam, pod vodstvom posameznih manjšinskih verskih skupnosti. Za turške medije naj bi te informacije potrdil tudi novi armenski patriarh Konstantinopola Sahak II Masalian.
Vrhovno turško upravno sodišče je pred dnevi nekdanji istanbulski katedrali Cerkev svete božje modrosti (Hagija Sofija) odvzelo status muzeja, s čimer je odprlo pot k temu, da bi lahko znova postala mošeja. Turški predsednik Erdogan je kmalu zatem podpisal odlok, s katerim je zgradbo odprl za muslimanske molitve. Po svetu se nadaljujejo izrazi obžalovanja ob odločitvi turških oblasti, da status nekdanje istanbulske katedrale Hagija Sofija spremenijo iz muzeja v mošejo. Obžalovanje so med drugim izrazili v Evropski uniji, Franciji in ZDA. V zgradbi so že začeli priprave na odprtje, ki je predvideno 24. julija.
Domen Mezeg