UNICEF, edina organizacija v okviru Združenih narodov, ki je posvečena izključno otrokom, je ocenila, da je bilo več kot 125 milijonov deklet in žensk po svetu obrezanih, pri čemer je potrebno opozoriti, da je vsako leto v Afriki ogroženih kar 3 milijone deklet. Zmotno je prepričanje, da grozljiva praksa ni prisotna v Evropi, statistika namreč navaja, da je bilo v Evropi obrezanih kar 500.000 žensk!
Ob tem, ko število obrezanih žensk v Veliki Britaniji narašča, se izvajajo aktivnosti ugotavljanja vzrokov za nadaljevanje prakse med določenimi skupinami, čeprav so se te preselile v Veliko Britanijo. Čeprav gre za pošastno prakso, pa nekateri člani iz prizadetih skupnosti še naprej podpirajo obrezovanje, ker jih ta povezuje z njihovo “kulturno dediščino”, pri tej pa se vzpostavi nadzor nad žensko spolnostjo.
Vpliva na povečanje stopnje tveganja pri porodu
Za mlado generacijo obstaja večja verjetnost, da bo nasprotovala obrezovanju, a vendarle se pogosto dogaja, da ženske popustijo pod pritiski razširjene družine. Nekatere ženske prav iz tega razloga pozivajo k večji intervenciji s strani države. Izpostavitev praksi predstavlja resno grožnjo za zdravje deklet in žensk, ki se ji ne morejo izogniti. Grožnja pa je prisotna tako v času izvajanja obrezovanja kot tudi pozneje v življenju. Med takojšnjimi zdravstveni zapleti so hude bolečine, poškodbe sosednjih organov, zadrževanje urina, šok, krvavitve in okužbe, ki včasih vodijo celo v smrt. Dolgoročni zdravstveni zapleti lahko vključujejo kronično bolečino, infekcije, nastanek keloidov in neplodnost, obrezovanje pa povečuje stopnjo tveganja tudi pri porodu.
Vpliva na manjšo spolno slo
Za ženske, ki so bile podvržene obrezovanju, je verjetneje, da bodo med spolnim odnosom čutile bolečine, zaradi česar imajo posledično zmanjšano spolno zadovoljstvo in manjšo spolno slo. Psihološka travma, do katere pride med obrezovanjem, lahko pri ženskah ostane prisotna celo življenje, med mladimi ženskami pa lahko vodi v posttravmatični stres z občutki nepopolnosti, zmedenosti, izdaje in depresije.
Obrezovanje žensk krši številna načela človekovih pravic, vključno z načelom enakosti in nediskriminacije na podlagi spola. Pošastna praksa se šteje kot oblika nasilja nad dekleti in ženskami in kot oblika zlorabe otrok. Navzven daje močno sporočilo o podrejeni vlogi žensk in deklet v družbi. Poleg tega pa ohranja dojemanje, da lahko ženske opravljajo samo vlogo mame in žene, kar pa prispeva h krepitvi podrejenosti žensk na političnem, gospodarskem, socialnem in kulturnem področju.
N. Ž.