fbpx

Evropski voditelji v iskanju kompromisa ob naraščajočih migracijah: Zunanje meje EU je treba zaščititi

Foto: epa

Voditelji Evropske unije so se na rednem zasedanju Evropskega sveta v Bruslju soočali z vprašanjem migracij, ki grozijo Evropi. Kljub velikem razkoraku pri mnenju o migracijah, so se voditelji v petek znova potrudili, da bi premagali razlike med drugače mislečimi – predvsem o načinu ravnanja s priseljenci. Medtem ko si eni želijo, da bi bila Evropa ograjena, pa je voditeljica Evropske komisije Ursula von der Leyen dejala, da EU ne bo zagotovila evropskih sredstev za bodečo žico in ograje, kar bi sicer lahko migracije nekoliko umirilo.

Vse od zavzetja Afganistana s strani Talibanov in v luči preteklih dogodkov se večina voditeljev EU sprašuje, kako reševati migracijsko krizo v EU. Na rednem zasedanju v Bruslju so te dni med voditelji držav EU razpravljali o nujnosti reševanje te problematike. Večina meni, da je treba sprejeti ukrepe zoper migracijske vale, medtem ko nekateri ne želijo odločnega pristopa pri reševanju problema.

Čeprav je skupno število priseljencev nizko v primerjavi s približno 450 milijoni prebivalcev EU, to vprašanje spodbuja podporo nacionalističnim in populističnim skupinam po vsej EU, zaradi česar je težko doseči kompromis med vsemi članicami EU, je poročal Reuters. Nov avstrijski kancler Alexander Schallenberg je v luči dogajanja opozoril na povečan pritisk migrantov v zadnjih mesecih, ki pa se še vedno vztrajno povečuje. “Zadnji meseci so pokazali, da pritisk migracij ne popušča. Pravzaprav spet narašča,” je dejal.

Nov avstrijski kancler Alexander Schallenberg (Foto: epa)

Meni, da je zaščita zunanje meje EU nujna, pri čemer je podal podporo Litvi, ki si želi, da bi jo zaščitili s pomočjo ograje in nadzorovanjem z droni. S tem pa se ne strinja predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. “Bila sem zelo jasna, da v Evropski komisiji in v Evropskem parlamentu obstaja dolgoletno stališče, da ne bo financiranja bodeče žice in zidov,” je podala nasprotno mnenje. Pri tem so jih voditelji jasno prosili, nja pojasni, kam investirati evropski denar za migracije, da bo ta skladen s politiko EU.

Predsednik Evropskega sveta Charles Michel in predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen (Foto: epa)

Po podatkih agencije Frontex je samo letos skušalo mejo EU prečkati več kot 134 tisoč ljudi, kar je skoraj polovico več kakor v prvih šestih mesecih leta 2019 pred pandemijo koronavirusa. S von der Leynovo se med drugimi ni strinjal tudi belgijski predsednik vlade Alexander De Croo, ki je podobno kot avstrijski kancler pozval k ukrepom za zaščito zunanje meje in pomoči beguncem v iskanju azila, kar bi lahko vsi voditelji podprli. “Vseh 27 voditeljev bi to lahko storilo skupaj,” je pozval.

Poljska in Madžarska ne želita sprejemati migrantov
Jasno stališče sta izrazili tudi Poljska in Madžarska, ki ne želita sprejemati migracij z Bližnjega vzhoda in severne Afrike. Slednji bi raje pomagali bolj južnim ali bogatejšim državam, da jih sprejmejo. Vse večji pa so pritiski tudi s strani Belorusije, ki je izkoristila migracijsko problematiko kot način vojskovanja zoper EU in njenim sankcijam proti Lukašenkovemu režimu, kar pa slednji sicer zanika.

Litvanski predsednik Gitanas Nauseda (Foto: epa)

Litvanski predsednik Gitanas Nauseda je prav zaradi tega pritiska del tistih, ki si želijo fizične ograde na meji, in je dal vedeti, da bo v tem primeru treba odločno ukrepati. Luksemburški premier pa meni, da bi morala v tem primeru EU iskati več dialoga z Minskom in Moskvo.

Slovenski premier Janez Janša (Foto: epa)

Slovenski premier Janez Janša, ki trenutno predseduje Svetu EU, je v povezavi s tem dejal, da je unija junija sprejela akt o evropskem zagotavljanju sredstev za infrastrukturo za zaščito zunanje meje, a da obstajajo različna tolmačenja, kaj je to infrastruktura, pri čemer odločitve o tem niso sprejemali. Slednji ima jasno stališče glede nezakonitih migracij v času afganistanske krize, ki jo je povzročil nepremišljen umik ameriške vojske, saj se je pojavil strah, da se ponovi scenarij iz leta 2015. “EU ne bo odpirala nobenih evropskih “humanitarnih” oziroma migracijskih koridorjev,” je tedaj poudaril Janša.

Sara Kovač