Vojno v Ukrajini migranti iz Afrike in Bližnjega vzhoda “dobro” izkoriščajo. Mnogi se namreč pretvarjajo, da so begunci iz Ukrajine.
Dobršen del “beguncev”, ki prispejo v Francijo in trdijo, da bežijo iz Ukrajine, v resnici ni Ukrajincev, temveč prihajajo iz Afrike in Bližnjega vzhoda, poroča francoski časopis Le Figaro. Takšnih prevarantov naj bi bilo okoli 30 odstotkov vseh prišlekov.
Francoski premier Jean Castex je v torek, 15. marca 2022, dejal, da je od začetka ruske invazije na Ukrajino 25. februarja 2022 v Francijo prispelo več kot pet tisoč prosilcev za azil, njihovo število pa naj bi se hitro večalo. Več kot 500 jih je prispelo v ponedeljek, 14. marca 2022, z avtobusom iz Berlina.
Kar tretjina prevarantov
Številni begunci iz Ukrajine naj bi v Francijo prispeli tudi z vlakom ali letalom, velik del prišlekov pa ravno tako ostaja pod radarjem francoskih oblasti, saj ne zaprosijo za azil, temveč se zatečejo k sorodnikom, ki že živijo v Franciji.
Bolj problematični je tisti del, ki uradno zaprosi za azil in se lažno izdaja za Ukrajince. Takšnih prevarantov naj bi bilo med prosilci za azil v Franciji okoli 30 odstotkov. 7,5 odstotka od teh 30 odstotkov je npr. Alžircev, 3,5 odstotka pa Maročanov in državljanov Slonokoščene obale. Indijci in Kirgizi predstavljajo vsak 2,5 odstotka, prisotni pa so tudi migranti iz Demokratične republike Kongo, Kameruna, Pakistana, Nigerije in celo Kitajske. Številni migranti iz Afrike in Bližnjega vzhoda naj bi se pretvarjali, da so mednarodni študenti iz Ukrajine.
Uradne oblasti v Franciji so sporočile v torek, da vsi begunci iz Ukrajine ne bodo dobili statusa begunca, saj Francozi upajo, da se bodo številni med njimi odločili za vrnitev domov, ko se vojna z Rusijo konča. Ukrajincem namesto statusa beguncev tako nudijo “začasen” status, ki jim omogoča enake pravice kot ostalim beguncem, vključno s finančno in zdravstveno pomočjo ter omogočanje šolanja. To je nadvse nenavadna odločitev, saj je v javnosti prisotno prepričanje, da je status begunca tako ali drugače omejen na trajanje nevarnosti oziroma krize v matični državi.
Ivan Šokić