Pomemben del hrvaškega turizma predstavlja gostinska ponudba, ki pa mnogokrat ne opraviči pričakovanj gostov, bodisi zaradi previsokih cen bodisi zaradi nekakovostno pripravljene hrane. Slednje je predvsem posledica kratke glavne turistične sezone, v času katere želijo gostinski delavci kar najbolj zaslužiti, zaradi česar ima kvantiteta v povprečnem gostinskem obratu na hrvaški jadranski obali prednost pred kvaliteto.
Glavna turistična sezona na Hrvaškem se počasi, a vztrajno zaključuje. Tudi v tem letu pa se je izkazalo, da so v za gostince veliko prekratkem poletju ti želeli kar najbolj zaslužiti, bodisi z visokimi cenami bodisi s hrano slabše kakovosti, ki so jo ponujali po nižjih cenah. Po poročanju spletnega portala Novčanik.hr so bili posledično številni turisti nezadovoljni z gostinsko ponudbo, ki ni dosegala njihovih pričakovanj.
Za zajtrk na obalnih sprehajališčih turisti odštejejo tudi do 25 evrov
Cene povprečnega zajtrka s kozarcem pomarančnega soka, dvema jajcema ter nekaj kruha, kave in drugih nujnih dodatkov se na najlepših lokacijah hrvaške jadranske obale gibljejo med 15 in 25 evri. Podoben zajtrk, ki si ga pripraviš doma, namreč stane kvečjemu okoli enega evra na osebo. Tako visoke cene zajtrkov na obalnih sprehajališčih hrvaških turističnih krajev razburjajo celo nekatere tamkajšnje gostince. Ena izmed gostink jih je v pogovoru za Slobodno Dalmacijo komentirala z naslednjimi besedami: “Tudi če te cene vključujejo natakarjevo delo, najem javne površine, elektriko, vodo, duševne tesnobe lastnika, DDV in še kdo ve kaj, marže pri omenjenih zajtrkih znašajo vsaj 300 ali 400 odstotkov. Smo mar popolnoma nori?” Pri tem zlasti bode v oči, da so na drugi strani v primeru večjih skupin gostinci pripravljeni močno znižati cene svojih kosil. Klasičen trihodni meni, ki vključuje predjed, glavno jed in torto, so namreč pripravljeni ponuditi že za pičlih 5 do 10 evrov. Na koncu je torej zajtrk lahko še enkrat dražji od kosila.
Prevare hrvaških gostincev
Čeprav Hrvaška želi dajati vtis, da prav gastronomija predstavlja dodano vrednost tamkajšnjega turizma, pa je realnost pogosto povsem drugačna. Ob posameznih kakovostnih restavracijah, nekaterih celo z Michelinovo zvezdico, namreč še vedno prevladujejo gostinski obrati, ki ponujajo izključno ceneno in hitro pripravljeno hrano, ki je v gostinske obrate na jadranski obali najpogosteje zmrznjena pripeljana iz bližnjih trgovskih centrov ali pa celo iz Zagreba in drugih oddaljenih krajev. Pri tem pa je sporno zlasti to, da tovrstno hrano pogosto kljub temu prodajajo kot pristno mediteransko, kar je prvovrstno zavajanje turistov. Ob tem je treba poudariti, da so cene v tovrstnih restavracijah res nižje, a po drugi strani je veliko slabša tudi kakovost tamkajšnje hrane.
Pomanjkljiv nadzor pristojnih institucij
Največji problem tovrstnih gostinskih obratov pa ni v njih samih, ampak predvsem v pristojnih institucijah, ki jim podeljujejo dovoljenja za delo in ne izvajajo ustreznega nadzora nad njimi. Prav vsakomur je namreč jasno, da je v restavracijah, katerih kuhinje so velike toliko kot povprečna kopalnica, ob sprotnem kuhanju svežih jedi hkrati nemogoče ponujati pice, lignje, meso na žaru, školjke, ribje krožnike in številne druge jedi. To pa je v krajih ob hrvaški jadranski obali še kako pogosto.
Rajko Golob