fbpx

Do pocenitev goriv tudi v Sloveniji – “dizelaši” bodo še vedno na slabšem kot pri sosednjih Hrvatih

Foto: epa

Odkar je pri nas svoboda, se premikamo od enega energetskega mejnika do drugega. Rekordna cena elektrike in ena najvišjih v EU je že stalnica tega mandata. Takoj po prevzemu mandata je premier Golob z neposrečeno predhodno napovedjo odstranitve cenovne kapice za fosilna goriva tik pred vrhuncem poletne sezone poskrbel za kolaps trga z gorivi – na nekaterih bencinskih postajah so razglasili izredno stanje in ostali brez goriva za skoraj teden dni. Tako Hrvaška kot Slovenija sta napovedali znižanje cen naftnih derivatov, pri čemer Slovenija ostaja ugodnejša za tiste, ki točijo 95-oktanski bencin, “dizelaši” pa bodo na slabšem. 

Na Hrvaškem bodo namreč od torka veljale nove cene pogonskih goriv. Bencin se bo pocenil za 97 lip oziroma 13 centov in bo stal 9,63 kune (1,28 evra) na liter, dizel pa za 75 lip oziroma deset centov in bo stal 10,84 kune (1,44 evra) na liter, je danes na dopisni seji odločila hrvaška vlada. Nove cene bodo veljale naslednjih 14 dni. Do pocenitve sicer prihaja tudi v Sloveniji. Cena 95-oktanskega bencina se bo znižala za 12 centov in bo tako znašala 1,242 evra na liter. Cena dizla se bo znižala za 9 centov in bo tako znašala 1,467 evra za liter. Cenejši bo tudi liter kurilnega olja in sicer za 10 centov na liter.

Ceno dizla bi bilo enostavno znižati
Kar se tiče visokih cen dizelskega goriva, gre delno za sabotažo mednarodnih zelenih aktivistov, ki so rafinerije dobesedno prisilili, da rafinirajo več bio-goriva in manj nafte. Sicer pa smo si za trenutno stanje v veliki meri krivi tudi sami. Za višjo ceno dizelskega goriva med državami je seveda kriva različna obdavčitev med državami, ob tem pa tudi delež biokomponente, ki v Sloveniji znaša kar 10 odstotkov, kar je mejna vrednost priporočil EU. V Avstriji mora biti v dizelskem gorivu 6,3 odstotka biodizla, na Hrvaškem le 3,8 odstotka in v Italiji 7 odstotkov. Ker se je cena biodizla lani zvišala za 159 odstotkov, so zato zaradi večje vsebnosti biokomponente v dizlu pri nas višje cene kot v drugih državah.

Fotografija je simbolična (Foto: STA)

Primer dobre prakse je Češka
Češka je recimo zaradi energetske krize in predvsem visoke cene kemične komponente, ki jo dodajajo biodizlu, povsem odpravila zakonsko določilo, da mora v gorivu biti tudi biodizel, kar je dizelsko gorivo občutno pocenilo. Uporaba biogoriva je tudi sicer etično sporna, saj gre dobesedno za uporabo hrane (oz. kmetijskih zemljišč) za pogonsko sredstvo, kar je nemoralno vsaj iz tega vidika, da določeni deli sveta stradajo, medtem ko se mi vozimo na “prehrambeni” pogon.

Biodizel ima prav tako slabše mazalne sposobnosti, kar pomeni, da se bo zaradi tega draga črpalka skupnega voda, ki jo imajo vsi sodobni dizli, pokvarila prej kot običajno – povsem običajno je, da takšna črpalka, ki stane več tisoč evrov, odpove že po 150.000 kilometrih. Gre za izredno kompleksen rezervni del, ki vsebuje tudi mnoge plemenite kovine in redke zemlje. Ko se poveča izraba takšnega dela (in hkrati veča proizvodnja rezervnega dela), to kvarno vpliva tudi na okolje. Zato tudi nekatere članice EU pozivajo k ukinitvi biogoriva kot obvezne komponente nafte.

Dizli onesnažujejo manj
Slovenska vlada bi lahko ceno dizla v trenutku znižala vsaj na raven cene bencina, najbrž pa celo nižje, če bi kot češka vlada ukinila zakonsko določbo o obvezni vsebnosti biogoriva v dizlu. Dizelsko gorivo je namreč lažje rafinirati kot bencinsko gorivo, saj je kemično bližje surovi nafti, medtem ko je treba bencin veliko bolj temeljiteje rafinirati in spreminjati kemično sestavo do take mere, da je še komaj podobna izvirni snovi.

A očitno za takšno potezi pri odločevalcih ni nobenega interesa, saj se o tem ne pogovarjajo niti kot o opciji. Očitno bodo vozniki dizlov do nadaljnjega “obsojeni” na točenje dražjega goriva kot vozniki bencinskih avtomobilov. Kar je še dodatno nesmiselno iz okoljevarstvenega razloga, saj dizli po naravi svojega delovanja v okolje izpuščajo manj ogljikovega dioksida (CO2) kot bencinski motorji, hkrati pa zaradi razvoja tehnike v svoji najnovejši različici (Euro 6D) niso nič bolj škodljivi okolju kot bencinski motorji. Zdi se, kot da slovenska vlada napada pogon, ki najmanj onesnažuje.

Andrej Žitnik