Po tem, ko je v zadnjih letih več kot 40 srednjih šol v Angliji sprejelo enotno politiko prepovedi nošenja kril in obvezno nošenje hlač, se trend omenjene politike nadaljuje. Tokrat se je za to odločila Srednja šola Tiverton v Devonu, ki je zaradi “spolne nevtralnosti” še ena šola več s prepovedjo nošenja kril in uvedbo enotne politike nošenja hlač za vse učence. To je sprožilo kritike staršev, ker o tem niso bili obveščeni. Nošenje šolskih uniform je praksa, ki sega v 16. stoletje v Angliji, danes pa je prisotna v več kot 90 odstotkih angleških srednjih šol.
V zadnjih letih je več kot 40 angleških srednjih šol prešlo na “spolno nevtralne uniforme”, razlogi za to so bili sodeč po izjavah pristojnih različni, čeprav je glavno sporočilo dokaj jasno, sploh zaradi razširjanja ideologije LGBTQ, ki se vedno bolj integrira ne le v družbo, ampak tudi v institucije. Vse več institucij razmišlja tudi o prehodu na nespolne uniforme, ki bi bolj vključevale transspolne in/ali spolno nekonformne učence, mednje pa se je s svojo odločitvijo zdaj uvrstila tudi Srednja šola Tiverton v Devonu, ki je učenkam prepovedala nošenje kril.
Srednja šola Tiverton v Devonu se je odločila za enotno politiko pri izvajanju nevtralnejše politike uniform. S tem so prepovedali nošenja kril in uvedli strogo nošenje hlač. To je razburilo starše, ki o tem niso bili predhodno obveščeni, niti niso imeli možnost za demokratično odločanje o tovrstni spremembi, ki jim je bila po mnenju nekaterih staršev vsiljena, poroča Breitbart. Nošenje uniform je prisotno v več kot 90 odstotkih angleških srednjih šol. Večina angleških osnovnih in srednjih šol je zahtevalo, da učenci nosijo uniforme, pri čemer fantje nosijo hlače, dekleta pa so lahko izbirala med hlačami in krilom. Zakonodaje, ki bi urejala šolske uniforme v šolah, ki jih financira država, in uveljavljanje politike šolskih uniform in kodeksov oblačenja običajno določijo posamezne šole, pri čemer morajo upoštevati zakonodajo o enakosti. Za zagotovitev poštene in nediskriminatorne politike pa se od šol pričakuje, da se bodo pri uvajanju ali spreminjanju načina oblačenja posvetovale z osebjem, učenci, starši in upravniki.
Za šolo, ki spodbuja demokracijo, je to povsem nedemokratična poteza
Po mnenju staršev je to za šolo, ki spodbuja svoje učence, da se angažirajo in imajo glas, nesprejemljivo, češ da gre za popolno pomanjkanje demokracije, saj uveljavljenim forumom učencev ni dovolila sodelovanja pri spremembah šolskih uniform, začetku in sklepu šolskega dne, skrajšanju v odmoru za kosilo in ostalih napovedanih spremembah, ki jih je določila institucija. Mnogi menijo, da je očitno, da gre v resnici za zatiranje deklet, ki se obnašajo drugače kot fantje, z vsiljevanjem spolno nevtralnega kodeksa oblačenja. Po poročanju Breitbarta je ravnateljica šole Sammy Crook vztrajala, da so za prepoved kril dobili odobritev guvernerjev in da je bila odločitev sprejeta na podlagi zahtev vključno s standardi izobraževanja, starševskimi stroški, vključenostjo in zdravjem študentov, čeprav ni jasno, kakšen vpliv ima na zdravje obvezno nošenje hlač. Izgovorov je veliko, dejstvo pa je, da se to dogaja zaradi širjenja ideologije LGBTQ, ki se vedno bolj infiltrira v vse sfere družbe.
Ali taka prihodnost čaka tudi Slovenijo in njene institucije?
Širjenje ideologije LGBTQ in njenih idej se je v zadnjih letih izjemno razširilo, zdi pa se, da vsako leto bolj prodira, ne le v družbo, tudi v javne institucije. In če smo mislili, da se trend LGBTQ širi daleč stran od nas, se je še nekaj dni nazaj dokazalo nasprotno, ko je Fakulteta za matematiko in fiziko v Ljubljani (ki temelji na znanosti) kot prva izobesila mavrično zastavo v znak podpore paradi ponosa, ki se je ravno zaključila. In ni edina, mavrične zastave so izobesila celo nekatera ministrstva. Strankam koalicije se tovrstno izkazovanje podpore zdi potrebno in primerno za učvrstitev volilne baze. Na to je upal in računal tudi ljubljanski župan Zoran Janković, ki si je prav tako želel pozitivne točke pred volitvami pridobiti na paradi ponosa, vendar se je uštel, ko so ga med nagovorom na Kongresnem trgu izžvižgali.
Poraja se torej vprašanje, kako daleč bodo šli Janković in ostali pri “tekmovanju” za pozitivne točke pred volitvami ob dejstvu, da se trend “spolne nevtralnosti” vedno bolj vrašča tudi v slovensko družbo. Ob podpori določenih, ki stremijo k oblasti, verjetno lahko pričakujemo kaj podobnega, kot se dogaja zdaj v Angliji, tudi pri nas. In to zelo kmalu.
Tanja Brkić