Teroristični napadi islamistov, ki v zadnjih desetletjih sorazmerno z množičnimi migracijami postajajo vse pogostejši na evropskih tleh, so tudi v tem letu pretresali staro celino. V letu 2020 je bilo vsaj sedem napadov povezanih z islamskim terorizmom, ki so terjali devet smrtnih žrtev, medtem ko je bilo trideset ljudi ranjenih.
Napadi so se kot v preteklih letih zgodili predvsem v zahodnoevropskih državah, ki sprejemajo trume migrantov ter se zavzemajo za odprto in kulturno raznoliko družbo. To seveda ni naključje, saj prav politika odprtih mej ter sprejemanje islama in njegove »drugačnosti« v imenu kulturne obogatitve omogoča nemoten prihod islamskih teroristov, ki vodijo džihad ali sveto vojno proti Zahodu in tako imenovanim nevernikom. Po drugi strani pa v Vzhodni Evropi in v višegrajskih državah, ki so se zaradi strožje migrantske politike in zavračanja migrantskih kvot večkrat znašle v sporu z Brusljem, ni bilo zabeleženih nobenih napadov islamistov.
Z noži in mačetami nad nevernike
V letu 2020 so bila teroristična dejanja v imenu Alaha večinoma storjena z nožem ali mačeto. Najbolj odmeven primer je bil brutalno obglavljenje francoskega učitelja v oktobru, vendar pa je bil prvi teroristični islamski napad v tem letu 2. februarja v angleški prestolnici Londonu. Napadalec, dvajsetletni Sudesh Amman, za katerega se je kasneje izkazalo, da so ga predčasno izpustili iz zapora, kjer se je znašel prav zaradi terorističnih dejavnosti, je z nožem zabodel dva človeka v londonskem južnem predmestju Streatham. Najprej je v neki prodajalni zabodel eno osebo, zatem pa se je na ulici spravil še na kolesarko in jo prav tako poškodoval. Amman, ki ga je
med napadom s streli pokončala policija, je bil podpornik teroristične Islamske države in se je navduševal nad “mučeniško smrtjo”. Londonski župan Sadiq Khan, ki je tudi sam musliman pakistanskega rodu, je nekoč izjavil, da je terorizem preprosto “del življenja v velikem mestu”. Očitno njegove besede res veljajo za London in druga multikulturna mesta Zahodne Evrope, vendar pa se je ob tem treba vprašati, kako to, da v metropolah, kot so Budimpešta, Varšava ali Praga ni podobnih napadov.
Še en napad, v katerem sta bili dve osebi ranjeni z nožem, pa se je zgodil 25. septembra v Parizu pred uredništvom satirične revije Charlie Hebdo, ki so ga v odmevnem terorističnem dejanju napadli islamisti že leta 2015 zaradi objav karikatur preroka Mohameda. Napadalec, ki je vstopil v Francijo z lažno identiteto leta 2018, je bil petindvajsetletni Pakistanec, ki je kasneje priznal, da je hotel zažgati uredništvo omenjene revije. To mu je policija preprečila, tako da mu je uspelo le z nožem raniti dve osebi.
Četrtega oktobra je prišlo do novega napada z nožem v nemškem Dresdnu, kjer je dvajsetletni prosilec za azil iz Sirije, ki je v Nemčijo prišel v migrantskem valu leta 2015, zabodel dva turista, pri čemer je enega ubil in drugega ranil. Storilcu je uspelo pobegniti s kraja zločina, vendar pa ga je kasneje ujela policija, ki je potrdila, da je imel Sirec islamistično ozadje, ki je bilo tudi motivacija za napad. 24. novembra se je podoben napad z nožem zgodil v švicarskem mestu Luganu, ki pa k sreči ni terjal smrtnih žrtev. Tokrat je bila napadalka ženska, ki naj bi imela po besedah lokalnih oblasti prav tako islamistično ozadje. Osemindvajsetletna švicarska državljanka je v neki trgovini z nožem napadla dve drugi ženski. Pri tem je eno laže ranila, druga pa je utrpela resnejše poškodbe. Napadalka, ki je bila policiji že znana zaradi podpore islamskemu terorizmu, naj bi se bila prek spleta zaljubila v nekega sirskega džihadista in naj bi ga tudi poskušala obiskati, vendar pa so ji v Turčiji oblasti zavrnile vstop v Sirijo.
Obglavljanje in pobijanje v imenu Alaha
Od treh najodmevnejših letošnjih islamističnih napadov sta se dva zgodila v oktobru v Franciji. 16. oktobra je osemnajstletni Abdoulah Anzorov, čečenski islamist, rojen v Moskvi, v pariškem predmestju Conflans-Sainte-Honorine v bližini srednje šole napadel in z mačeto obglavil učitelja, medtem pa je kričal “Alah je velik”. Razlog za napad in obglavljenje 47-letnega učitelja zgodovine Samuela Patyja je bil ta, da je Paty v sklopu pouka o svobodi govora svojim učencem pokazal karikature preroka Mohameda. Anzorov, ki ga je policija po dejanju ubila, naj bi bil imel po besedah francoskih oblasti prav tako povezave z Islamsko državo.
Kmalu zatem je Francijo pretresel še en grozljiv napad, ki ga je navdihnil umor učitelja Patyja in je terjal tri življenja. V jugovzhodnem francoskem mestu Nici je v tamkajšnji notredamski baziliki 29. oktobra enaindvajsetletni tunizijski migrant Brahim Aouissaoui z nožem ubil tri ljudi. Med napadom je prav tako kričal “Alah je velik”, medtem ko je v cerkvi ubil in skoraj obglavil starejšo žensko ter prerezal vrat cerkvenemu uslužbencu. Tretji žrtvi je uspelo pobegniti, vendar pa je kasneje podlegla poškodbam. Napadalca je huje ranila policija, vendar pa je preživel in čaka na sojenje. Pri njem so poleg treh nožev našli tudi Koran, na njegovem telefonu pa so bile shranjene fotografije Čečena Anzorova in Islamske države pa tudi posnetek, v katerem Aouissaoui trdi, da je Francija dežela “nevernikov”. Tunizijec je sicer prispel v Francijo le dva dni pred napadom.
Streljanje na Dunaju
Tretji odmevnejši napad se je zgodil pri naših sosedih na Dunaju 2. novembra. V njem so bili štirje ljudi ubiti, triindvajset pa jih je bilo ranjenih. Napadalec je bil oborožen s strelnim orožjem in z mačeto, na sebi pa je nosil lažen eksplozivni pas. Svoje krvavo dejanje se je odločil izvesti dan pred zaprtjem trgovin in lokalov zaradi novega koronavirusa, ko so bile ulice polne ljudi. Napad je začel v središču Dunaja, kjer je začel streljati na množico ljudi, nekaj pa jih je tudi zabodel. Med napadom, ki je vključeval šest različnih lokacij v središču avstrijske prestolnice, je policija ubila napadalca. Šlo je za dvajsetletnega Albanca Kujtima Fejzulaia, ki je imel avstrijsko in makedonsko državljanstvo. Bil je podpornik Islamske države, ki je tudi prevzela odgovornost za napad. Fejzulai je bila aprila 2019 obsojen na 22 mesecev zapora, potem ko je hotel prečkati turško-sirsko mejo, da bi se pridružil Islamski državi, vendar pa so ga po osmih mesecih pogojno izpustili.
Oblasti, ki so po napadu pridržale več drugih oseb, osumljenih vpletenosti v napad, so Fejzulaia poznale že od prej, saj naj bi bil obiskoval mošejo, ki je znana po tem, da novači islamske ekstremiste. Poleg tega, da se je ta napad zgodil v bližini naše države, je glede na število albanskih priseljencev v Sloveniji zaskrbljivo tudi dejstvo, da tokrat ni šlo za arabskega migranta, ki je pred kratkim stopil na evropska tla, temveč za na Dunaju rojenega Albanca.
Odzivi evropskih voditeljev
Vse omenjene napade so evropski voditelji seveda odločno obsodili. Notranji ministri članic EU so 13. novembra podali skupno izjavo o solidarnosti in enotnosti v boju proti terorizmu. Kljub temu se bodo, dokler bo Evropska unija podpirala politiko odprtih mej in vsiljevala svojim članicam migrantske kvote ter dokler bodo v imenu multikulture evropske države dovoljevale širjenje islamizma po stari celini in pod pretvezo raznolikosti uvažale s tem tudi radikalni islam, takšni napadi nadaljevali.
Andrej Sekulović