Turčijo in Sirijo je prizadela serija novih potresov, eksplozij in požarov, več tisoč ljudi pa je še vedno ujetih pod ruševinami. Po mnenju strokovnjakov je bil potres še posebej smrtonosen in uničujoč zaradi kombinacije različnih dejavnikov, kot so čas, lokacija, slaba konstrukcija porušenih stavb in dejstvo, da gre za razmeroma mirno prelomnico.
V potresu z magnitudo 7,8, ki mu je po več deset popotresnih sunkih sledil še potres z magnitudo 7,5, je po dosedanjih podatkih v obeh državah umrlo več kot 2300 ljudi, več kot 10.000 je poškodovanih. Število žrtev bo gotovo še naraslo, saj je več tisoč ljudi ujetih pod ruševinami zrušenih poslopij. Samo na jugovzhodu Turčije se jih je zrušilo 2834.
Veliko uničenje je potres deloma povzročil zaradi jakosti, saj je bil najmočnejši potres v Turčiji od leta 1939, in tudi zato, ker je prizadel naseljena območja. Drugi razlog je, da se je zgodil ob 4.17 po lokalnem času, kar pomeni, da so bili speči ljudje ujeti na svojih domovih, ko so se poslopja porušila, je povedal Roger Musson, častni raziskovalni sodelavec na Britanskem geološkem zavodu. Po njegovih besedah tudi gradnja poslopij ni bila “ustrezna za območje, ki je dovzetno za velike potrese”. To bi sicer lahko bila deloma tudi posledica dejstva, da je bila prelomnica, na kateri se je danes zgodil potres, v zadnjem času razmeroma mirna. Turčija je namreč na enem od potresno najbolj aktivnih območij na svetu. Leta 1999 je tako potres ob t. i. severnoanatolski tektonski prelomnici v regiji Duzce na severu države zahteval več kot 17.000 življenj.
Današnji potres pa se je zgodil na drugi strani države vzdolž t. i. vzhodnoanatolske prelomnice, kjer potresov z magnitudo 7 ni bilo že več kot dve stoletji. Zaradi tega obstaja možnost, da so prebivalci zanemarili nevarnost območja, je dejal Musson. Ravno zato, ker na tej prelomnici tako dolgo ni bilo močnega potresa, pa se je morda nabralo veliko energije, je dodal in ocenil, da to teorijo potrjuje jakost popotresnih sunkov in drugega današnjega potresa, ki je imel magnitudo 7,5. Današnji potres je po njegovi oceni skoraj ponovitev tistega na istem območju 13. avgusta 1822, ki je povzročil ogromno škodo, uničil cela mesta in zahteval več deset tisoč življenj. Popotresni sunki so takrat sledili do junija naslednjega leta, je še povedal.
Žarišče današnjega potresa je bil na razmeroma majhni globini, približno 17,9 kilometra, v bližini turškega mesta Gaziantep, ki ima dva milijona prebivalcev. Zgodil se je zaradi premika arabske tektonske plošče proti severu, ki je “drsela mimo Turčije”, tako da premik ni bil gladek. Žarišče takšnega potresa je manj pomembno od tega, kako daleč se je razpoka razširila vzdolž prelomnice. V tem primeru se je razširila za sto kilometrov, kar pomeni, da je bil potres na tem območju “dejansko na samem vrhu”.
Carmen Solana, vulkanologinja z britanske univerze v Portsmouthu, pa je opozorila, da je na potres odporna infrastruktura na jugu Turčije in zlasti v Siriji pomanjkljiva. V Siriji pa so mnoge strukture oslabljene že zaradi več kot desetletja vojne. Kot odgovor na potres leta 1999 je sicer turška vlada leta 2004 sprejela zakonodajo, ki določa, da morajo vse nove gradnje izpolnjevati sodobne standarde potresne gradnje. Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je močno gradnjo postavil za politično prednostno nalogo, ko je leta 2020 potres zahteval 114 življenj.
Sara Kovač