fbpx

Janša poziva k dobrososedskim odnosom z novo italijansko vlado

Janša je edini, ki se je srečal s tremi predsedniki bodoče italijanske koalicije (foto: Twitter)

Ponavlja se dinamika volitev na Švedski. Kot tam je tudi v Italiji zmagal desni blok strank, med katerimi je tudi ena, ki jo mediji in levi politiki zelo radi poimenujejo skrajno desno ali celo fašistično. Na Švedskem so to Švedski demokrati, v Italiji Bratje Italije. Predsednik SDS je pozval k nadaljevanju dobrososedskih odnosov. 

Glede na to, da so nekateri domači novinarji in mediji stranko Bratje Italije, ki jo vodi karizmatična Giorgia Meloni že označili za neofašistično, je težko pričakovati, da bodo z novo vlado plodno sodelovali. A ravno k temu je pozval predsednik SDS Janez Janša – tudi edini od slovenskih politikov, ki je bodoči mandatarki čestital, skrajni levičar Matjaž Nemec pa je ta poziv celo razumel kot vzpon fašizma na Slovenskem.

Preberite še: Kako je Melonijeva razbesnela levičarje: Delila je posnetek, na katerem Afričan posiljuje Ukrajinko

Sicer so slovenski levičarji že večkrat pokazali, da imajo dva obraza – enega za domačo javnost in enega za tujo in da jim ni prav nič težko delati kupčij z Viktorjem Orbánom in sestankovati z njegovimi ministri. Je pa pri tokratnih italijanskih volitvah res šlo predaleč – celo novinar Igor E. Bergant je bodočo italijansko premierko označil za neofašistično naslednico fašistov, čeprav se je Melonijeva fašizmu tako ideološko kot politično že zdavnaj odrekla.

Janez Janša je edini slovenski politik, ki se zelo dobro razume z vsemi tremi predsedniki strank zmagovalnega desnega bloka – Salvinijem, Berlusconijem kot tudi Melonijevo in je z vsakim že tudi sestankoval. Jasno je, da je Janša edini v slovenski politiki  kot je bojda v zasebnih krogih priznal tudi Milan Kučan – ki se razume na zunanjo politiko. Janša razume, da je Italija ena naših največjih trgovinskih partneric in da je sodelovanje hočeš nočeš nujno, ne glede na to, kako kislo naši neosocialisti v vladi gledajo na prevlado desnih konservativnih strank v vseh sosednjih državah.

Za razliko od Slovenije, kjer smo trajno ujeti v leto 1941–45, je svet šel naprej. Poleg Rusov, ki trpijo za t. i. sindromom “pobedobesja”(obsedenostjo z zmago v drugi svetovni vojni), smo Slovenci eni zadnjih, ki jih te teme še dnevnopolitično zanimajo, saj nismo razčistili z lastno komunistično zgodovino. Giorgia Meloni pa ima veliko manj s fašizmom, kot imajo slovenski vladarji s socializmom in tudi komunizmom. Bodoča italijanska mandatarka se bolj kot po Mussoliniju zgleduje po Thatcherjevi, Schumanu in Reaganu. A to je za naše svobodnjake že samo po sebi skoraj na ravni fašizma.

Andrej Žitnik