Globalni novičarski portal The Economist piše pred nemškimi volitvami, ki bodo to nedeljo, da sta bila od Angele Merkel, ki zaključuje svojo politično kariero, nemška kanclerja dlje le Otto von Bismarck in Helmut Kohl. Vendar pa so dosežki Merklove, kot piše avtor članka, precej skromnejši.
Sicer se je Angela Merkel v 16 letih vladanja soočila z različnimi krizami, vendar pa je njena vlada na nacionalni in mednarodni ravni preveč stvari zanemarila. Kot napoveduje Economist, bo za seboj zapustila mešane občutke odobravanja in razočaranja.
Avtor članka piše, da je seznam zanemarjenih vprašanj precej dolg, najhujši problem pa je neuspešna reforma pokojninskega sistema. Kot navaja avtor: “Nemci se hitro starajo, baby-boomersi pa bodo v tem desetletju, ko se bodo upokojili, še bolj obremenili proračun. Tudi na področju podnebnih sprememb je Nemčija počasna in še vedno izpusti več ogljika na prebivalca kot katera koli druga velika država EU, k čemur ni pripomoglo niti to, da je Merklova po nesreči v japonski Fukušimi leta 2011 zaprla nemško jedrsko industrijo.”
Premalo vlaganj v obrambo
Merklova prav tako ni izkoristila pomembnega vpliva, ki ga ima Nemčija v Evropi. Po mnenju avtorja se EU ni dovolj odločno spopadla s šibkostjo svojih zadolženih južnih članic: “Šele med pandemijo je oblikovala finančni instrument, ki ji omogoča, da izdaja dolgove s skupnim jamstvom in namesto novih posojil del denarja razdeli v obliki nepovratnih sredstev. Vendar pa gre le za enkraten ukrep. Še huje, pravila “stabilnosti”, ki bodo države prisilila v varčevanje, da bi zmanjšale svoje dolgove, so pripravljena na oživitev, če ne bodo spremenjena. Nemčija, ki je vedno najmočnejši glas za mizo EU, bi se morala odločneje zavzemati za razumnejši pristop.“
Kar pa se tiče zunanje politike Evropske unije, bi si Nemčija morala prizadevati za hitrejše prilagajanje novemu svetu. “Kitajska je vse bolj zahtevna gospodarska in strateška tekmica, Rusija nepredvidljiva grožnja, Amerika pa raztresena in negotova zaveznica,” piše avtor in opozarja, da je kljub temu Nemčija oklevala. Po eni strani premalo vlaga v obrambo, po drugi pa se v upanju na boljše trgovske pogoje preveč prilagaja Pekingu.
Bomo priča obratu na volitvah?
Avtor se sprašuje, kateri nemški kandidat bi se lahko bolj odrezal od Merklove? Glede na ankete bo prišlo po volitvah verjetno do zapleta, saj nobena stranka ne bo sposobna sestaviti vlade. Zato bo verjetno prišlo do sestave “ideološko neskladne tristranske koalicije”, ki pa bo zaradi Zelenih, ki veliko zapravljajo, in poslovno usmerjenih liberalcev težko dosegla kakšne res pomembne dogovore.
Najverjetnejša sta naslednja dva izida; prvi je koalicija pod vodstvom Krščanskih demokratov, kjer je Merklovo zamenjal Armin Laschet. Drugi je koalicija, ki jo bo vodil Olaf Scholz iz Socialdemokratov, trenutni nemški finančni minister. V obeh primerih pa bodo v koaliciji tudi Zeleni in liberalni Svobodni demokrati. Kljub temu, da bi imeli obe koaliciji svoje pomanjkljivosti, se avtor v članku za Economist nagiba k drugi možnosti, torej zeleno-rdeči koaliciji, ki bi jo vodil Scholz.
Sicer zadnje ankete napovedujejo dokaj izenačeno podporo med CDU in SPD.
Demokracija