Kako bodo ilegalni migranti še naprej prihajali do Evrope? Predstavljamo vam balkansko pot 2.

Foto: Printscreen/SpiegelOnline

Odkar se je prejšnjo jesen sprožil masovni migrantski val proti zahodni Evropi in odkar so države na obstoječi balkanski poti postopno uvedle strožji nadzor meja ali pa jih celo zaprle, se zdaj vedno glasneje govori o novi poti, po kateri bi migranti krenili v primeru popolne blokade vseh meja na dosedanji balkanski poti.

Ideja o novi – drugi – balkanski poti ni povsem nova. Alternativne poti so se že omenjale, zdaj pa je Evropa prišla do točke, ko bo ena izmed alternativnih poti postala tudi nova pot, predvsem za ilegalne migrante.

Več tisoč migrantov je trenutno ujetih na meji med Grčijo in Makedonijo, njihovo število pa se iz dneva v dan povečuje. Makedonija vsak dan spusti naprej le peščico ljudi, zato je iskanje druge balkanske poti povsem logično. Nekateri te poti že izkoriščajo, predvsem tihotapci pa so tisti, ki zgolj v želji po zaslužku že iščejo nekatere alternative.

Albanija bi postala glavna
Za zdaj je najbolj verjetna t. i. balkanska pot 2. Medtem ko balkanska pot 1 migrante vodi prek Grčije, Makedonije in Srbije do Hrvaške in Slovenije, bi alternativna – torej pot 2 – vodila prek Albanije. Tam bi se razdelila na dva kraka. Eden bi migrante vodil prek Jadranskega morja do Italije, drugi pa prek Črne Gore, BiH in Hrvaške do Slovenije.

Hrvaška se želi temu sicer izogniti, saj bi jo – prav tako kot Slovenijo – tudi alternativna balkanska pot ponovno obremenjevala.

Število migrantov, ki so se sicer že odločili za pot preko Albanije, je sicer izredno majhno, saj gre za zelo zahteven teren. Tudi za to mnogi menijo, da je ta alternativna pot nerealna. Matere z otroki bi po tako hribovitem terenu težko hodile, tu pa je tudi albanska mafija, ki strogo nadzira vse, ki prihajajo, piše srbski medij Koreni.

Res pa je, da v Albaniji obstaja možnost, da izberejo pot do jadranske obale, ki je več let služila kot pot za ilegalne prehode migrantov iz Albanije in Kosova proti Italiji.

Albanija in Črna Gora nezadovoljni
Voditelji držav na novi migrantski poti nad načrtom pričakovano niso navdušeni. Albanski premier Edi Rama je že veliko prej dejal, da njihova država ne želi biti del nove migrantske poti, saj nima ne pogojev, ne moči, niti entuziazma, da rešuje svet, medtem ko drugi zapirajo meje.

Črnogorski premier Milo Đukanović pa je najavil, da bo po potrebi tudi Črna Gora za migrante zaprla meje, če bodo to storile tudi članice EU. “Morali bomo zapreti svoje meje, če Makedonija zapre mejo z Grčijo, hkrati pa Madžarska in Avstrija uvedeta nadzor na mejah,” je dejal Đukanović.

Migrantski tok bi se upočasnil
“Albanska vlada je sicer dejala, da bo sprejela tri tisoč beguncev, v kolikor bi bilo to potrebno, vprašanje pa je, kako se bo odzvala, če bo prihajalo tisoč ljudi dnevno,” je dejal  eden izmed albanskih novinarjev. Res pa je, da bi se ob uveljavitvi te poti migrantski tok, če ne drugega, zelo upočasnil, saj bi zaradi zahtevnega terena migranti za pot prek Albanije potrebovali več dni.

Kako se bo vse skupaj odvijalo, je seveda odvisno tudi od voditeljev članic EU in Turčije, ki se na izrednem vrhu EU dogovarjajo o reševanju migrantske krize in zapiranju mej. Pričakovati pa je tudi, da vseh težav ne bodo rešili naenkrat, zato so scenariji lahko še zelo različni.

Kaj se trenutno dogaja na mejah držav na balkanski poti?
  • Grčija: Čakalnica za migrante. Tam jih je ujetih več kot 30 tisoč.
  • Bolgarija: Na mejo so poslali vojsko, da jo varuje.
  • Makedonija: Dnevno spustijo čez mejo okoli 100 beguncev, ki morajo imeti popolne dokumente.
  • Albanija: Meja za zdaj odprta, možna alternativna pot.
  • Srbija: Dnevno spustijo čez mejo do 580 migrantov.
  • Madžarska: Odkar so zaprli mejo, tja ne prihaja skoraj nihče več.
  • Slovenija in Hrvaška: Dnevno spustita čez mejo okoli 580 migrantov.
  • Avstrija: Postavili so limit za število prosilcev za azil, ki jih bodo sprejeli letos. Številka se je ustavila pri 37.500.
  • Nemčija: Glavni cilj večine migrantov. Tja dnevno prihaja več sto migrantov.

Barbara Oprčkal