Napačne informacije oziroma lažne novice so velik izziv za evropsko demokracijo, EU pa se mora z njimi soočiti v skladu z evropskimi vrednotami in svoboščinami. Dezinformacije spodkopavajo zaupanje državljanov v demokracijo in demokratične institucije, po mnenju EU pa prispevajo tudi k polarizaciji stališč javnosti in se vmešavajo v procese demokratičnega odločanja. Evropska unija in njene države članice se odločno zoperstavljajo dejanjem teh akterjev, ki širijo propagando ali sovraštvo, da bi izkoristili krizo in ogrozili življenja ljudi.
Na to temo, ki vedno bolj buri duhove, je pripravil prispevek tudi evropski poslanec dr. Milan Zver, in sicer v sodelovanju z latvijsko evropsko poslanko Sandro Kalniete, prispevek pa je naslovljen z naslovom Kako se naj Evropska unija bori proti dezinformacijam?
EU ima poseben odbor za tuje vmešavanje v vse demokratične procese v Evropski uniji
Pred dvema letoma je Evropski parlament ustanovil poseben odbor za tuje vmešavanje v vse demokratične procese v Evropski uniji, vključno z dezinformacijami. Evropski parlament je marca glasoval o poročilu tega odbora. Poročilo predstavlja ključni in vsebinski mejnik, ki postavlja temelje za evropska skupna prizadevanja za spopadanje s tujim vmešavanjem v demokratične procese v EU. Rusija, Kitajska in drugi avtoritarni režimi so namenili več kot 260 milijonov evrov v 33 državah z namenom, da bi vplivali na demokratične procese in ta trend se očitno pospešuje.
Napačne informacije so grožnja vsem
Danes lahko vidimo neposreden učinek zlonamernih, usklajenih dezinformacij v kombinaciji z napačnimi informacijami: ljudje zavračajo odobrena cepiva, kar vodi v presežne hospitalizacije in nešteto smrti, ki bi jih lahko preprečili. Priča smo nenehnim kampanjam vmešavanja in manipulacijam z informacijami, ki spodkopavajo ukrepe proti širjenju covida-19, spletne platforme pa imajo pri spopadanju s temi pojavi zelo omejen uspeh. Za krepitev odpornosti in ozaveščenosti EU se mora še naprej razvijati oddelek za strateško komuniciranje t. i. Evropske diplomatske službe (EEAS), vključno z večjimi sredstvi za obravnavanje sovražnih dezinformacij iz Kitajske, Rusije in drugih držav. EU se ne sme izogibati uporabi jezika moči, ko gre za sovražne, avtoritarne režime v svoji soseščini.
Vključevanje medijske in digitalne pismenosti v izobraževalne programe je ključno
Hibridni napad, ki ga izvaja Lukašenkov režim nad Poljsko, Litvo in Latvijo, s katerim želi destabilizirati in razcepiti EU, bi moral služiti kot močan opomnik, kaj je na kocki. Ne pozabimo tudi, da dejavnosti za boj proti vmešavanju tretjih držav ne bodo prinesle rezultatov brez vzporednih prizadevanj za krepitev odpornosti (varnosti) naših lastnih družb. Zato morajo vse države članice vključiti medijsko in digitalno pismenost v svoje izobraževalne programe, da bi se tako borile proti hudemu pomanjkanju zavedanja o resnosti teh groženj. EU mora tudi okrepiti in pokazati resnost pri zagotavljanju trajnostnega, trajnega in preglednega financiranja neodvisnega in preiskovalnega novinarstva. Razumljivo je, da so spletne platforme v središču pozornosti, ko govorimo o dezinformacijah. Brez dvoma moramo nadaljevati z delom na močnem Aktu o digitalnih storitvah, ki zahteva večjo odgovornost in preglednost s strani različnih platform, kot so Facebook, Amazon ali Google ter zavezujoč kodeks ravnanja, ki se celovito izvaja na nacionalni ravni.
Strožje uravnavanje trga podatkov
Pozivamo tudi k oceni stanja in možnosti za strožje uravnavanje trga podatkov. Čeprav je velik del industrije posredovanja podatkov zakonit, je realnost takšna, da delujemo na digitalnem “Divjem zahodu”, kjer ima več tisoč ohlapno uravnavanih zasebnih podjetij zbirke, ki vključujejo na tisoče enot podatkov o posameznikih. V Evropskem parlamentu poslanci pozivamo Komisijo, naj oblikuje smernice za države članice, katerih cilj bo zapolniti vse vrzeli, ki omogočajo nepregledno financiranje političnih strank. Po našem mnenju bi si morale vse države članice prizadevati za prepoved političnih donacij iz tretjih držav. Posvetiti bi se morali tudi vse večji in razširjeni grožnji vmešavanja v demokratične procese z zajetjem elit, poskusi manipulacij z nacionalnimi diasporami in univerzami. EU lahko in bi tudi morala sprejeti ukrepe za ublažitev tega vmešavanja z reformo registra preglednosti, vključno s strogimi pravili o preglednosti, in posodobitvijo načrtovanja tujega financiranja za lobiranje, povezano z EU. Ko se osredotočamo na kritične infrastrukture in strateške sektorje, potrebujemo pristop na ravni EU za spopadanje s hibridnimi grožnjami, zagotavljanje alternativnih možnosti financiranja, zato da bi preprečili, da bi veliki deli kritičnih infrastruktur EU padli v roke tretjih držav. Poleg tega bi morala EU za okrepitev kibernetske varnosti in odpornosti več vlagati v svoje zmogljivosti na področju tehnologij 5G in post-5G, da bi zmanjšala odvisnost dobavne verige od tujih dobaviteljev.
Prepričana sva, da vprašanja, ki smo jih obravnavali pri delu odbora za tuje vmešavanje v demokratične procese v EU, resnično presegajo strankarsko politiko. Sovražne grožnje demokratičnim institucijam EU in državam članicam povzročajo neposredno gospodarsko škodo, povečujejo polarizacijo ljudi v družbi v škodo ranljivih skupin ter sejejo nezaupanje v javne oblasti in demokracijo. Še posebej v luči ruske agresije na Ukrajino se je izkazalo, kako pomembno je, da se države članice EU povezujejo in skupaj ustvarjajo varno okolje za državljane EU.
Evropska poslanka Sandra Kalniete
Evropski poslanec Milan Zver