Če mislite, da je najpomembnejši izvozni produkti Indije curry in bollywoodski filmi, ste se zmotili. Indijci, ki so iz davne preteklosti znani kot izvrstni graditelji in matematiki, sedaj v tujino izvažajo kar sami sebe in to na vodilna mesta svetovno znanih podjetij.
Pred kratkim je bil Sundar Pichai imenovan na mesto direktorja svetovno znanega Googla. Microsoft je pred enim letom na direktorsko mesto imenoval Satyo Nadello, Indijce je pravzaprav najti na vodstvenih pozicijah svetovno znanih družb, kot je MasterCard, PepsiCo., Deutche Bank, Uniliver in še bi lahko naštevali, piše Foreign Policy.
Glede na študijo, ki jo je objavil Hardvard Bussines review, je “izvozni delež” v 500 najbogatejših družbah (Fortune 500) – upoštevajoč zgolj tiste, ki so na direktorskih pozicijah zunaj Indije – kar tridesetodstotni. Po nekaterih ocenah naj bi kar 25 odstotkov vseh start-upov v “Silikonski dolini” v Kaliforniji sestavljali Indijci. Zakaj je temu tako, je ekskluzivno za naš portal komentiral ustanovitelj Bizbaze, enega najuspešnejših podjemov v Evropi, Archie Ravishankar.
Zaključi, da imajo Indijci enega najvišjih čustveni kvocietov na svetu:”Vodje morajo biti empatični.”
Razlog za nedavne uspehe, ki sorojake v Indiji navdajajo z nacionalnim ponosom, nekateri vidijo v tem, da v Združenih državah izobraženi Indijci obvladajo angleški jezik in se z lahkoto integrirajo v ameriško poslovno kulturo. Ravno to pa bi naj manjkalo Kitajcem, ki nimajo zunaj Kitajske niti enega “velikega menedžerja”.
Kitajci dobro plačajo
Eden izmed razlogov, zakaj je zunaj Indije toliko uspešnih Indijcev, je tudi ta, da plače najuspešnejših menedžerjev v Indiji za več kot polovico zaostajajo za tistimi na Zahodu. Pri tem je zanimivo, da velika kitajska podjetja svojim vodjem plačajo približno isto kot tekmeci v Združenih državah, kar naj bi bil eden izmed razlogov, zakaj je v tujini tako malo Kitajcev – preprosto ni potrebe, da bi odšli.
Temna plat uspeha
Uspeh mladih Indijcev pa ima tudi temno plat. Eden izmed razlogov za odhod v tujino je tudi ta, da Indija vsemu svojemu napredku navkljub ostaja zaprta družba. Upravni odbori velikih družb še vedno veliko raje najemajo domače, tudi družinsko povezane strokovnjake, saj ti dobro poznajo lokalno okolje, imajo pa tudi povezave s politiko. To pa že sumljivo spominja na domače – slovenske razmere.
Žiga Korsika