Nekdanji uradnik Kremlja je javno priznal, da so pred ukazom Vladimirja Putina o delni mobilizaciji septembra lani ruske zračno-desantne sile, najelitnejše enote Putinove vojske, izgubile kar polovico osebja, poroča Agence France-Presse (AFP).
O tem je v svoji oddaji na državni televiziji spregovoril Mihail Zvinčuk, ustvarjalec izjemno priljubljenega kanala Rybar na Telegramu in nekdanji vojaški uradnik Kremlja, posnetek iz programa pa se je na Twitterju precej hitro razširil.
Lani je padlo kar 50 odstotkov sil VDV
“Ustvarjalec kanala Rybar, ki zdaj oddaja v živo na ruski televiziji, priznava, da so ruske sile VDV do septembra lani izgubile kar 50 odstotkov svojega osebja,” pravi Dmitri, upravljalec War Translated, neodvisnega projekta, ki spremlja trajajoči konflikt v Ukrajini.
Zvinčuk je v 27-sekundnem videoposnetku komentiral zaskrbljenost dela ruske javnosti, da elitne zračno-desantne enote ruske vojske, znane pod akronimom VDV, niso pogosto vidne na frontnih črtah. S trditvijo, da so pred 3 ali 4 meseci zabeležili ogromne izgube in vsako drugo žrtev, jih je pravzaprav poskušal javno opravičiti, zakaj so bili “nevidni” v zadnji fazi ukrajinske vojne.
Vojaška poročila jih ne omenjajo več
Rusija zelo redko objavlja podatke o svojih mrtvih in ranjenih, redno pa se pojavljajo upravičeni dvomi o številkah, ki jih uradno ponuja. Toda resnica se včasih izmika zadrtim režimskim propagandistom, Putinovim agentom in vojaškim blogerjem. Navsezadnje se besede Mihaila Zvinčuka o hudem trpljenju ruskih zračno-desantnih sil ujemajo z nekaterimi znanimi dejstvi, med drugim s tem, da so te enote vodile agresijo februarja lani in da jih v zadnjih mesecih vojaška poročila skorajda ne omenjajo več.
Elitne sile Putinove vojske
Zračno-desantne sile (Airborne Forces, VDV) so bile “konica Putinovega kopja” v prvem vdoru v Ukrajino z beloruskega ozemlja 24. februarja. Prav ti so izvedli helikoptersko-padalski desant na letališču Antonov pri Hostomelu blizu Kijeva, a jim je ukrajinska nacionalna garda že med pristankom povzročila velike izgube. Rusi so bazo Antonov nameravali spremeniti v svoj logistični center, iz katerega bi še naprej oblegali ukrajinsko prestolnico, a so jim to preprečili nenehni napadi, zato so se morali z letališča umakniti že v začetku aprila.
Ruske “sile VDV” so do vojne v Ukrajini slovele kot najštevilčnejše in najmočnejše zračno-desantne sile na svetu in veljale za pravo elito ruske vojske, ljubkovalno imenovane “padalci” ali “krilata vojska”. Šteli so štiri zračno-desantne divizije, štiri ločene zračno-jurišne brigade in brigado specialnih sil (Specnaz).
V Rusiji obstaja celo izraz “desantni šovinizem”, ki označuje arogantnost pripadnikov VDV do drugih vojakov in enot ruskih oboroženih sil. Za to je odgovoren general Vasilij Margelov, ki je bil poveljnik zračno-desantne vojske ZSSR od 1954 do 1959 in od 1961 do 1979, nato pa jo je spremenil v skoraj samozadostno, oklepno in visoko motivirano ločeno vojsko s prepoznavnimi modrimi baretkami.
Vero v lastno nadmoč so “padalci” kmalu pokazali s slabšalnimi imeni, s katerimi so začeli klicati druge vojake Rdeče armade. Tako so med sovjetsko-afganistansko vojno druge sovjetske vojake imenovali solarij, vijaki ali sobni stražarji. Zaradi arogantnosti padalcev je prihajalo do pogostih fizičnih spopadov, zato je general Aleksandar Lebed v svojih spominih navedel, kako je preprečil oborožen spopad med pripadniki bataljona logistične podpore 108. motorizirane divizije in pripadniki lastnega 345. padalskega polka, ki so jih provocirali arogantni padalci.
Po Ukrajini in izgubi polovice vojnih soborcev so danes gotovo veliko manj arogantni.
Andrej Žitnik