Skrajni islamisti se zelo radi poslužujejo letal kot sredstev za množično uničenje in grožnje zahodnemu svetu. Najbolj znan je seveda napad z letali 11. 9. 2001 na dvojčka v New Yorku. Toda kljub okrepljeni varnosti se zdijo teroristi vedno korak pred letalskimi družbami.
Decembra 1994 je Ramzi Jusef, ki je leto pred tem postavil bombo v World Trade Centru, uspešno izvedel bombni napad na letalu, ki je letelo iz filipinskega Pasaja v japonsko Narito.
Jusef, ki je dele bombe (prirejeno ročno uro, eksploziv, baterije, žice in sprožilec) pretihotapil na letalo Boeing 747, je v stranišču letala sestavil bombo in jo nato pustil pod sedežem. Letalo je pristalo v filipinskem Cebuju, kjer ga je Jusef zapustil. Čez 4 ure je bomba eksplodirala in takoj ubila japonskega poslovneža ter ranila 10 najbližjih potnikov, dodatno pa poškodovala še sam trup letala (nastala je 0,2 kvadratnega metra velika luknja) kot tudi uničila upravljalni mehanizem letala.
Pozneje so raziskovalci ugotovili, da je Jusef pustil bombo na mestu, kjer se je na standardnih Boeingih 747 že pričel osrednji rezervoar za gorivo. Na srečo je dotično letalo imelo drugačno razporeditev sedežev in je bomba tako eksplodirala dve vrsti stran od mesta, kjer se je pod sedeži nahajalo tovorno skladišče. V nasprotnem primeru bi eksplozija povzročila takojšnjo eksplozijo celotnega letala.
Le uvod v večjo katastrofo
Jusefov napad je bil le test za večji napad, katerega je načrtovala Al Kajda, in sicer so načrtovali tri različne stopnje večje teroristične kampanje. Sprva so nameravali izvesti atentat na papeža Janeza Pavla II., ki je januarja 1995 obiskal Filipine. Sledili bi bombni napadi (na isti način kot predhodni Jusufov) na 11 različnih letal ameriških letalskih družb, ki so letela iz Azije v ZDA. Zadnji del kampanje pa naj bi bil samomorilski napad z letalom na sedež Cetralne obveščevalne službe (CIA) v ZDA.
Toda med pripravo oz. izdelavo eksploziva je januarja 1995 zagorelo v bloku (v filipinski prestolnici Manili), kjer so stanovali načrtovalci in bodoči napadalci. Gasilci in policisti so v stanovanju našli eksploziv, kemične snovi kot tudi dokumente, iz katerih je bilo razvidno njihovo početje ter nameravane tarče napadov.
Al Kajda je potem del tega načrta izvedla na drugačen način, in sicer kot istočasno ugrabitev ter samomorilske napade z letali 11. septembra 2001.
Novi poskusi
Zaradi strožjih varnostnih ukrepov, ki so bili uvedeni po 11. septembru 2001, je bilo teroristom onemogočeno prevzeti nadzor nad pilotsko kabino. Posledično so ponovno poskušali izvesti napade s pomočjo bomb.
Tako je decembra 2001 na letu iz Pariza v Miami britanski musliman Richard Reid poskušal sprožiti eksploziv, ki ga je imel skritega v čevljih. Zaradi znojenja je bil smodnik premočen in mu tako plastičnega eksploziva ni uspelo iniciirati. Letalsko osebje ga je s pomočjo drugih potnikov onesposobilo. V preiskavi so našli 280 gramov plastičnega eksploziva, kar je bilo dovolj za povzročitev večje odprtine na zunanjem trupu letala in posledično strmoglavljenje letala.
Za december 2006 so britanski islamisti načrtovali bombne napade na sedem letal s pomočjo tekočega eksploziva, a so britanske varnostne službe načrt preprečile že v fazi načrtovanja.
Naslednji neuspešen bombni napad se je zgodil decembra 2009, ko je nigerijski skrajnež Umar Farouk Abdulmutallab pretihotapil eksploziv v svojem spodnjem perilu. Bomba, ki je bila sestavljena iz kisline (ki je imela vlogo sprožilca) in plastičnega eksploziva, ni uspela eksplodirati s polno močjo; kislina je povzročila le manjše eksplozije ter vžig eksploziva. Umar je utrpel večje opekline – kot tudi dva druga potnika, ki sta ga onesposobila.
Vsi ti neuspeli poskusi so privedli do novega načina tihotapljenja bomb na krov letala. Tako so oktobra 2010 na dveh letalih našli dve bombi, ki sta bili vgrajeni v laserska tiskalnika, a so ju odstranili tik pred vzletom. Obe bombi sta imeli dovolj plastičnega eksploziva, da bi povzročili strmoglavljenje letala.
Bolj uspešni Čečeni
Medtem ko Al Kajda s svojimi bombnimi napadi ni uspela povzročiti strmoglavljenja letal, pa so bili pri tem bolj uspešni čečenski uporniki.
V dveh istočasnih napadih sta dve samomorilki sprožili eksploziv na dveh notranjih poletih ter povzročili strmoglavljenje dveh letal, pri čemer je skupaj umrlo 89 ljudi. Odgovornost za napada je prevzel čečenski poveljnik Šamil Basajev, ki je pozneje izvedel še več odmevnejših terorističnih napadov.
Klemen Kocjančič