Vodja kitajske komunistične partije Xi Jinping gradi nov kult osebnosti. Po Maovem zgledu so izdali tudi modre misli tovariša Xija. Kitajska kultura kot neke vrste trojanski konj za širjenje komunističnih idej na Zahodu.
Vodja kitajske komunistične partije in predsednik Kitajske Xi Jinping v zadnjih dveh letih vodi močno kampanjo za utrditev tako svojega osebnega položaja kot tudi moči partije doma in v svetu. Kot vse kaže, namerava Xi obnoviti kult osebnosti, ki je bil znan iz časa Mao Zedonga, le da bo seveda po novem v središču kulta Xi, in kot vse kaže, namerava preseči svojega vzornika. Pred več kot pol stoletja je kitajska partija izdala Rdečo knjižico, ki je vsebovala “modre misli in citate tovariša Maa”. Brošura je postala obvezen pripomoček za vsakega pravovernega (ali ambicioznega) partijca, da jo je nosil s seboj in iz nje citiral modre misli ob primernih priložnostih. Iz te brošure so se napajali jurišniki “kulturne revolucije”. Ti so izvajali čistke vseh, ki niso izkazovali stoodstotne partijske pravovernosti.
Zgled Mao Zedonga
Xi zdaj uporablja isto metodo, kot jo je uporabljal Mao pred pol stoletja, le s to razliko, da ima Xi na razpolago moderno informacijsko infrastrukturo, ki je bila v Maovih časih nepredstavljiva. Pravovernim ni več treba nositi knjižice modrih misli in citatov s seboj v fizični obliki, saj je kitajska komunistična partija že izdelala aplikacijo, ki si jo vsak lahko namesti na telefon in s pritiskom na gumb se modrosti vsujejo iz aparature. To je tudi bolj praktično, saj modrosti neprestano bruhajo tudi iz tovariša Xija, zato je knjižica modrih misli doživela v zadnjih dveh letih že več posodobljenih izdaj in nič ne kaže, da jih bo kmalu zmanjkalo. Maova Rdeča knjižica je imela nekaj uspeha tudi v tujini, z njo so mahali mnogi vsega presiti zahodni levičarski omejenci v “revolucionarnem letu 1968”, iz nje so se napajale komunistične teroristične tolpe v različnih delih sveta, denimo Sendero Luminoso v Peruju. Kot se zdi, namerava svoje modre misli z drugim svetom deliti tudi Xi, in kot rečeno, ima za to na razpolago svetovni splet.
Kultura kot trojanski konj
Na Zahodu interesentov, ki bi bili pripravljeni sprejemati komunistično propagando, žal ne manjka. Zlasti univerze, akademski krogi in estrada so polni omejencev in opranoglavcev, ki jih je precej mentalno pohabil že kulturni marksizem. A Xi in njegovi svetovalci merijo na širšo, recimo zahtevnejšo populacijo. Zato je Xi naložil podrejenim, naj uporabijo kitajsko kulturo kot neke vrste trojanskega konja, s katerim bi širili komunistično ideologijo po svetu. Glede na butasto očaranost Zahodnjakov nad vsem eksotičnim, orientalskim, zna takšna taktika prinesti kar nekaj uspeha. Seveda pa ima večina stare kitajske kulture kaj malo skupnega s komunističnimi idejami. A tudi to se da prilagoditi. Partija je že izdala navodila šolam, muzejem in podobnim ustanovam, naj izbrišejo ali revidirajo tiste dele kulture in zgodovine, ki niso kompatibilni z modrimi mislimi tovariša Xija.
Bogdan Sajovic