Kitajska promovira svoj totalitarni sistem in skuša ljudi po vsem svetu prepričati, da imajo uspešnejši sistem kot je ameriška demokracija, predvsem pa da je boljši za ljudi. V primeru epidemije to vsekakor drži, saj je mogoče s prisilo onemogočiti vsakogar, ki ne spoštuje ukrepov. Kitajske oblasti so se namreč odzvale na izjavo predsednika ZDA Joea Bidena, ki je kitajskemu voditelju Xi Jinpingu očital pomanjkanje demokracije. Naj le spomnimo na nekaj bonitet, ki jih državljanom nudi človekoljubna partija: koncentracijska taborišča, etnično čiščenje, kratenje verske svobode, točkovanje “pridnih” in “porednih” državljanov itd. Same izjemne “svinčenodobne” pridobitve.
Kitajsko zunanje ministrstvo, se je ostro odzvalo na kritike ameriškega predsednika Joeja Bidna, ki je Peking kritiziral, zaradi pomanjkanja demokratičnih vrednot na Kitajskem. Ob tem je partija sporočila, da imenovati se za demokracijo ni tako pomembno kot skrbeti za državljane svoje države. Govora je o današnjem odzivu tiskovnega predstavništva zunanjega ministrstva te vzhodnoazijske države, poroča RT.
Na Kitajskem so se odzvali na očitke, izrečene na prvi Bidnovi samostojni tiskovni konferenci, ki jo je imel včeraj in na kateri je za kitajskega predsednika Xi Jinpinga dejal, da ne premore niti kančka demokracije. Po prepričanju kitajskega zunanjega ministrstva, vprašanje demokracije in centralizacije ni pomembno, dokler država omogoča politično stabilnost, družbeni napredek in izboljšuje življenjske pogoje ljudi.
Kitajske oblasti nameravajo slediti filozofiji, da so v središču pozornosti ljudje, kar naj bi bilo v popolnem nasprotju z ameriško volilno politiko, osredotočeno na pristranske politične interese. Kitajsko stališče je, da demokracija, navkljub bogastvu in moči, ki ju nudi ZDA, ne deluje v najboljšem interesi svojih ljudi. Ob tem na Kitajskem navajajo 500 tisoč smrti zaradi epidemije koronavirusa in preko 40 tisoč smrti, ki so bile v zadnjem letu posledica strelskih obračunov. V demokraciji je po njihovem prepričanju to težko preprečiti.
Partijski družbeni napredek in skrb za državljane: koncentracijska taborišča, kratenje verske svobode in točkovanje “pridnih” državljanov
Ameriški predsednik je ob tem še dejal, da ne bo dopustil, da bi Kitajska od ZDA prevzela vodilno vlogo v svetu. Odkar je Biden vstopil v Belo hišo, ni mogoče zaznati izboljšav glede kitajsko-ameriških odnosov. ZDA in njene zaveznice so v zadnjem času že večkrat kritizirale Kitajsko zaradi kratenja človekov pravic, zlasti v provinci Xinjiang, kjer oblasti izvajajo genocid nad Ujguri.
Kako blagodejna je v resnici kitajska diktatura pa smo že pisali na pretek. Tisti “zlati časi” 20. stoletja, o katerih se naši šolobvezni otroci učijo iz zgodovinskih učbenikov in odrasli s celovečernih in dokumentarnih filmov prežetih z grozo in adrenalinom, je v tej vzhodnoazijski državi del “prekrasnega vsakdana”. Govora je o že omenjenih koncentracijskih taboriščih za uničevanje muslimanske in etnične manjšine Ujgurov. Kitajski “humanitarni” sistem pa se ne zadržuje niti tedaj, ko je potrebno, kar pred očmi javnosti, zapreti, zaslišati in korigirati kakšnega neposlušnega vplivneža.
Eden najbolj razvpitih primerov je bil multi-milijarder Jack Ma, ustanovitelj Alibabe. Partiji se je namreč zahotelo osebnih podatkov potrošnikov, s čimer bi še okrepila svoj “materinski” nadzor nad “otroci”, tudi po svetu. Obenem lahko omenimo še brezsramno zatiranje demokracije v Hong Kongu, vseprisoten nadzor z videokamerami in točkovanje obnašanja državljanov ter njihovo predalčkanje na “podpornike” ter “nasprotnike” režima, torej na “pridne” in “poredne”, kot v duhu kakšne avstroogrske osnovnošolske “dresure”. Ob tem ne gre pozabiti niti na zatiranje Tibetancev.
Domen Mezeg