Ko migranti iz italijanskega Trsta izginejo kot duhovi in jih 24 ur kasneje najdejo izven meja Evropske unije

Migranti. (foto: Matic Štojs Lomovšek)

V Evropsko unijo vstopajo številni ilegalni migranti, vendar pa je javnost manj seznanjena s tem, da proces poteka tudi v obratni smeri. Med Italijo in Slovenijo je bil namreč leta 1996 sklenjen dvostranski dogovor za vračanje migrantov iz Italije nazaj v Slovenijo. Podoben dogovor je Slovenija sklenila 2006 s Hrvaško. Tako se večkrat pripeti, da migranti, ki prispejo v Trst sploh ne utegnejo prositi za azil, v 24 urah pa se znova znajdejo v Bosni. 

Italija naj bi v Slovenijo skrivaj vračala ilegalne migrante. Gre za nelegalno proceduro, kar potrjujejo legalni izvedenci tega področja. Vse skupaj sicer sproža verižno reakcijo vračanja ilegalcev, pa ne le nazaj v Slovenijo, marveč tudi na Hrvaško in od tam v BiH, torej ven iz EU. Ni nobenih pisnih dokazov, sledi in nobenih javno dostopnih dokumentov. Migranti se preprosto znajdejo na postaji v Trstu v Italiji, preden se jih strpa v kombi in nato izginejo kot duhovi, poroča euronews.

Pri ASGI-ju, Italijanskemu združenju za pravne študije o priseljevanju, so prepričani, da gre pri tem dejanju za nelegalno vračanje, odvetniki v Sloveniji pa naj bi se s tem strinjali. Vendar pa italijansko notranje ministrstvo s tem ni ravno soglašalo. Namesto tega je definiralo zavračanje ilegalcev kot “neuradne postopke readmisije” in potrdilo, da so povsem legalni. Obenem so pri italijanskem notranjem ministrstvu še dejali, da postopek ne “vključuje oblikovanja formalne odločbe” in je v resnici del “konsolidirane prakse”, ki je utemeljena na sporazumu med Italijo in Slovenijo iz leta 1996, torej je bila v veljavi že osem let, preden se je Slovenija pridružila EU. Prav zato so v Italiji prepričani, da je ta sporazum veljaven, četudi bi migranti izrazili namero po pridobitvi mednarodne zaščite.

Obmejna kontrola med Slovenijo in Italijo, slika je simbolična. (Foto: epa)

V javnosti se je pojavila zgodba nekega Ahmeda iz Pakistana, ki je iz železniške postaje v Trstu nazaj do Bosne prišel v 24 urah. 20. julija ga je policija našla s še dvema skupinama migrantov. Bosno so zapustili le nekaj dni poprej. Oblasti so jih odpeljale v šotor in odvzele njihove prstne odtise ter jim odredile pogovor s kulturnim posrednikom. Ahmedu je bila ob tem zagotovljena možnost pridobitve azila v Italiji. Vendar pa je bil ob 17-i uri poslan v kombi in predan slovenskim oblastem. Noč je preživel na policijski postaji, kjer mu je bila ponujena hrana, obenem pa so mu ponovno odvzeli prstne odtise, slovenska policija pa ga je nato predala hrvaški, in sicer naslednje jutro.

Fotografija je simbolična. (foto: epa)

Mednarodne inštitucije se postavljajo nad pravo posameznih držav in dvostranskih dogovorov
Tudi pri PIC-u, uradnemu centru za zaščito človekovih pravic v Sloveniji, naj bi se strinjali z mnenjem, da ta procedura nasprotuje evropskemu pravu. V skladu z dogovorom med Slovenijo in Hrvaško naj bi bili iz azilnega postopka izključeni celo mladoletni.

Ob tem pa pri ASGI poudarjajo, da možnost do uporabe tovrstnih bilateralnih sporazumov, kar sicer omogočata tako evropsko pravo kot tudi pravo posameznih držav, te “readmisije” nikdar ne morejo ogrožati skupnega azilnega sistema ter osnovnih človekovih pravic. Ob tem Evropska komisija poudarja, da Evropska uredba o azilu ne dovoljuje vračanja prosilcev za azil v sosednje države članice, četudi od tam prihajajo. Evropsko sodišče za človekove pravice pa že leta dela na tem, da bi uveljavilo prepoved vračanja za vse države članice.

Pri UNHCR so sicer prepričani, da ima vsaka država pravico nadzirati svoje meje, vendar pa se je ob tem potrebno izogibati pretirani rabi sile in zagotoviti delovanje sistemov za omogočanje obdelave prošenj za azil. 

Domen Mezeg