fbpx

Krivice v ženskem športu naraščajo: na ženski kolesarski dirki zmagala biološka moška

Bridges je še februarja tekmoval v moških kategorijah (foto: Socialna omrežja)

Emily Bridges in Lilly Chant, dva biološka moška, ​​ki se identificirata kot transspolna, sta v četrtek osvojila prvo in drugo mesto na londonski kolesarski prireditvi ThunderCrit. Tretjeuvrščena je bila od prve trojice edina biološka ženska, zadeva pa je sprožila val kritik na organizatorje prireditve. Bridges je še februarja tekmoval kot moški v moških kategorijah.

Emily Bridges in Lilly Chant sta transspolni ženski, na eni največji londonskih dirk pa sta se v kategoriji “Lightning0” uvrstila na prvi dve mesti. Organizatorji kategorij niso želeli opredeliti glede na spol, ampak fizične zmogljivosti posameznikov (torej so v isti kategoriji lahko povprečne ženske s “šibkejšimi” transspolnimi moškimi), tako sta zmagala dva biološka moška, ​​ki se identificirata kot transspolna, kar je mnoge pustilo odprtih ust.

Transspolni ženski, zmagovalki oziroma zmagovalca, sta svojo zmago brezsramno proslavila s poljubom na stopničkah, medtem ko je tretjeuvrščena, ki je bila tudi edina ženska med njimi, v naročju držala svojega otroka in še dodatno povečala krivice, ki se dogajajo v ženskem športu. Fotografija treh prvouvrščenih, kjer se zmagovalca poljubljata, medtem ko tretjeuvrščena drži svojega otroka v naročju, je zaokrožila po spletu, po mnenju nekaterih pa odlično pripoveduje zgodbo o ideologiji spola. Najprej moški, potrebe žensk in otrok so na zadnjem mestu. Vsi trije zmagovalci so tekmovali v kategoriji Lightning podjetja ThunderCrit, ki je na njihovi spletni strani določena za “cis-ženske, nebinarne osebe” in “transmoške in ženske, katerih fizična zmogljivost je najbolj usklajena s cis-ženskami.” Na njihovi spletni strani so zapisali, da cis-ljudje ne morejo izbrati svoje tekmovalne kategorije. Cis-moški bodo dirkali v kategoriji Thunder, cis-ženske pa naj bi tekmovale v kategoriji Lightning.

Vse več moških v ženskih kategorijah
Zmage Bridges in Chantove so le še dodatni prispevek k naraščajočemu trendu bioloških moških, ki se identificirajo kot transspolne osebe, tekmujejo in prevladujejo pa v ženskih športih. Plavalka UPenna Lia Thomas je nedavno zmagala na plavalnih tekmovanjih z izjemno prednostjo, medtem ko je odkrito postavljala ambicije proti olimpijskim igram. Laurel Hubbard je bila lani razglašena za “športnico leta”.

Vse več moških tekmuje v ženskih kategorijah (Foto: zajem zaslona)

Bridges je že pred tem kolesaril in se udeleževal moških kolesarskih dirk, še februarja je na enem celo zmagal in se kot moški prijavil na naslednja tekmovanja. To je dodatno sprožilo ogorčenje in podžgalo krivico za ostale ženske tekmovalke. Chant je s svojo hormonsko terapijo pričel oktobra 2021, zdravljenje pa naj bi trajalo 11 mesecev, s čimer je ThunderCrit prekršil pravila, saj junij ne spada v to obdobje.

Organizatorji dogodka so želeli spolno “nevtralen” sistem, ki pa ni merljiv
Kolesarski klub North London ThunderCats Black Metal, ki je dogodek gostil, se je na kritike odzval in na svoji spletni strani arogantno zapisal, da se “zavedajo, da na spletu obstajajo komentarji ljudi, ki niso bili prisotni na našem dogodku in ki pred včerajšnjim rezultatom še nikoli niso slišali za dirko in da ne bodo dovolili, da bi mnenja tistih, ki niso bili prisotni na dogodku ali del naše kolesarske skupnosti, zasenčili neverjetno pozitiven in uspešen dogodek”. V nadaljevanju so zapisali, da so lani sprejeli odločitev, da ustvarijo bolj “spolno nevtralen sistem kategorizacije, ki bi športnikom, ki so trans ali spolno nedefinirani, omogočili občutek sprejetosti in dobrodošlice”.

ThunderCrit ni navedel meritev za ugotavljanje, kako lahko njihovi udeleženci, ki niso cis, sami ocenijo svoje fizične zmogljivosti. Izraz “cis”, ki se uporablja za spol, je leta 1991 skoval nemški seksolog Volkmar Sigusch, da bi ustvaril razlikovanje, kjer so vsi bodisi “cis” ali “trans”. Siguschevo delo v teoriji spolov je preseglo transspolnost in je vključevalo druge pogoste seksološke teme, kot je njegov intervju za Spiegel iz leta 2011, kjer se je opredelil kot apologet pedofilije.

Ana Hribar