fbpx

Kubanci protestirajo proti komunizmu

Foto: epa

Kubanski državljani so decembra 2022 zabeležili 692 protestov proti komunističnemu Castrovemu režimu – po zadnjem ponedeljkovem poročilu, ki ga je objavila organizacija civilne družbe Cuban Observatory of Conflict, je število protestov v tem letu poraslo na 3923.

Število protestov v decembru je bilo višje od 584, kolikor jih je Observatorij zabeležil med zgodovinskim valom protestov proti Castrovemu režimu in njegovemu marionetnemu predsedniku Miguelu Díaz-Canelu julija 2021, zaradi česar je december 2022 mesec z največjim številom protikomunističnih protestov na Kubi v zadnjih letih.

Poročilo Observatorija podrobno navaja, da je bilo od 692 protestov, ki so potekali decembra po vsej državi, 366 spontanih, 326 pa del organiziranih kampanj proti Castrovemu režimu. Le 170 jih je bilo dokumentiranih v Havani.

Poročilo tudi navaja, da so Kubanci še naprej izrecno protestirali proti brutalni represiji režima tudi po tem, ko je komunistični režim prejel pomoč Rusije in Turčije, da bi ohranil kubansko elektroenergetsko omrežje pred popolnim zlomom – eno glavnih gonil protestov v večjem delu leta.

Agenti v civilu se pogosto pomešajo med protestnike in aretirajo nasprotnike kubanskega komunističnega režima. (Foto: epa)

Med dejavniki, ki so spodbujali proteste, je bil novi kazenski zakonik komunističnega režima, ki je začel veljati decembra in ki močno kriminalizira “subverzivne” ali “družbeno škodljive” dejavnosti. Zakonik prav tako povečuje število kaznivih dejanj, ki se kaznujejo s smrtno kaznijo, in dodaja krajo čolna ali letala za beg s Kube.

Poleg protestov, ki so zahtevali politične in državljanske pravice, so Kubanci protestirali tudi za ekonomske in socialne pravice – in nasprotovali negotovemu stanju kubanskih javnih služb, pomanjkanju hrane, inflaciji, pomanjkanju stanovanj, neustreznemu zdravstvu in javnemu prevozu.

Decembrsko poročilo Observatorija je sklenilo s komentarjem, da Kubanci “razumejo ─ celo na vrhuncu vala policijsko-sodno-medijskega terorja, ki se je sprožil po [11. juliju]─ da nimajo česa izgubiti in lahko vse pridobijo,” s tem da vznemirjajo vladni status quo.

Vedno več beguncev v ZDA

Medtem ko je bilo decembra največ znanih protestov, se vse več Kubancev odloča za poskus pobega iz države. Stalni pritok kubanskih beguncev v Ameriko zdaj velja za najhujšo migrantsko krizo v zgodovini otoške države, saj je leta 2022 v Združene države vstopilo 283.189 Kubancev po statistiki ameriške carine in mejne zaščite.

Kubance je komunistična revolcija potisnila na raven tretjega sveta. (Foto: Wikimedijina zbirka)

Obmejna patrulja Združenih držav Amerike (USBP) je poročala o opaznem porastu kubanskih balserosov oz. “rafterjev”, ki so v prvih dneh leta 2023 pristali na Florido z doma narejenimi čolni.

1. januarja so oblasti USBP naletele na 160 rafterjev v bližini Florida Keysa. Približno 300 kubanskih beguncev naj bi prispelo v nacionalni park Dry Tortugas na Floridi, zaradi česar je nacionalni park 2. januarja objavil začasno zaprtje. Druga skupina več kot 20 kubanskih raftarjev, ki prihajajo iz kubanske province Matanzas, je v ponedeljek pristala v Marathonu na Floridi.

Bidnova administracija jih vrača nazaj v komunizem

Bidnova administracija še naprej odvrača kubanske rafterje od tega, da bi tvegali svoja življenja in pobegnili pred komunizmom, tako da jih pridrži in hitro deportira, hkrati pa naredi malo za zavarovanje južne kopenske meje pred nezakonitimi priseljenci in kubanskimi begunci, ki se odločijo za kopensko pot.

Po besedah Johane Tablade, namestnice generalnega direktorja Castrovega režima za ZDA na ministrstvu za zunanje zadeve, bodo ZDA kmalu obnovile deportacijske lete za Kubance, ki so vstopili v ZDA na meji z Mehiko.

Vrste za hrano so vsakodnevni ritual na ulicah Havane. (Foto: Twitter)

“Vračanje kubanskih migrantov, prestreženih na morju, se nadaljuje, in kolikor razumem, se bodo zelo kmalu nadaljevali povratni leti za tiste, ki so označeni kot nedopustni, ljudi, ki jih Združene države ne sprejemajo na svoje ozemlje in za katere je bilo dogovorjeno, da bodo vrnjeni na Kubo kot del dvostranskih sporazumov,” je 26. decembra dejal Tablada. “Vse to bi moralo ljudi odvrniti  od nedovoljenega izseljevanja.”

Andrej Žitnik