[Video] Kulturna katastrofa! Levi eko ludisti so uničili Klimtovo sliko, pred kratkim napadli tudi mumijo

Datum:

Podnebni aktivisti so znova udarili s ciljanjem na še eno neprecenljivo umetniško delo z “ecotage”, novo obliko sabotaže. Njen namen je pritegniti pozornost na ekološke katastrofe in katastrofe zaradi podnebnih sprememb. “Kaj je vredno več, umetnost ali življenje,” sprašujejo aktivisti ljudi v galeriji. Ko je policija prispela, so črno tekočino hitro odstranili z zaščitnega stekla na sliki, poroča AP in dodaja, da slika ni bila poškodovana. “Vsakdo ima pravico izraziti svoje stališče. Prosim pa vas: pustite našo skupno dediščino pri miru. Napadati nemočna umetniška dela ni pravi način,” je pred kratkim sporočil nizozemski kulturnik.

Protestniki Last Generation Austria so vrgli črno oljnato tekočino na sliko Gustava Klimta Tod und Leben v muzeju Leopold na Dunaju v Avstriji, preden so svoje roke prilepili na okvir. Skupina je tvitnila, da so se člani lotili slike iz leta 1915, njen naslov v prevodu pomeni Smrt in življenje, v znak protesta proti uporabi fosilnih goriv, ki jih zagovarja avstrijska vlada. Videoposnetek, ki ga je skupina objavila na Twitterju, prikazuje aktiviste, ki polivajo črno snov po sliki, medtem ko se v ozadju sliši vzdihe drugih obiskovalcev muzeja. Protestnika, ki je vrgel snov, nato pridrži muzejski varnostnik, njegova spremljevalka pa svojo roko prilepi na okvir.

Vstop v muzej Leopold je bil v torek, ko je bil tudi dan svetega Leopolda, zaradi pokroviteljstva avstrijske naftne in plinske družbe OMV brezplačen, poroča Reuters. Po navedbah skupine so aktivisti lahko tekočino prikradli mimo varnostnikov na vhodu muzeja, tako da so jo dali v termofor, ki so ga nato skrili pod obleko. Demonstracije v Avstriji so zadnje v nizu ekoloških vandalskih napadov, ki so se začeli poleti in se nadaljevali do začetka konference Združenih narodov o podnebnih spremembah leta 2022 v Sharm el Sheikhu v Egiptu. 4. julija so protestniki svoje roke prilepili na “The Hay Wain” Johna Constabla v londonski Narodni galeriji. V enem od videoposnetkov je moški, ki je prilepil svojo glavo na Vermeerjevo sliko, vprašal: “Kako se počutiš, ko vidiš nekaj lepega in neprecenljivega, ki se očitno uničuje pred tvojimi očmi?” Dodal je: “Kje je taisti občutek, ko vidiš uničevanje planeta?

Prejšnji mesec je bila paradižnikova juha vržena na Van Goghove Sončnice v Narodni galeriji v Londonu. Pire krompir je bil vržen na Moneta v muzeju Barberini v Potsdamu v Nemčiji, podnebni aktivisti pa so svoje roke prilepili na znamenito sliko Dekle z bisernim uhanom v muzeju Mauritshuis na Nizozemskem. 5. novembra so se aktivisti nalepili na dve Goyevi sliki – Oblečena Maja in Gola Maja – v muzeju Prado v Madridu. Nato so na steno med obema deloma naslikali “+1,5 C”, kar je pomenilo mednarodni podnebni cilj ohraniti globalne temperature pod dvigom za 1,5 stopinje Celzija od začetka industrijske revolucije. V petek so se aktivisti v Oslu na Norveškem skušali prilepiti na mojstrovino Edvarda Muncha iz leta 1893 Krik. Akcije so sledile incidentu, v katerem so aktivisti vrgli torto v Mona Liso v Louvru. Aktivisti so se prilepili tudi na kopijo Zadnje večerje Leonarda da Vincija na londonski Kraljevi akademiji za umetnost, Primavera Sandra Botticellija v galeriji Uffizi v Firencah v Italiji in na skulpturo v Vatikanu.

Napadati nemočna umetniška dela ni pravi način; aktivista dobila zaporno kazen
Podnebni aktivist iz FuturoVegetal je te dni na razstavi v muzeju v Barceloni po mumiji polil tekočino – lažno kri in olje – v znak protesta proti Coca-Colinemu sponzorstvu podnebne konference COP27 v Egiptu. Aktivisti naj bi želeli opozoriti na dejstvo, da je glavni sponzor podnebnega vrha, torej Coca-Cola, največji onesnaževalec s plastiko na svetu. Ker so muzeji postali pozorni na podnebne proteste, ki ciljajo na umetnost, se je povečalo število prestrezanj, aretacij in obsodb. Pred kratkim je več kot 90 vodij muzejev podpisalo pismo, v katerem obsojajo dejanja ekoaktivistov, češ da protestniki “močno podcenjujejo krhkost” umetniških del, ki jih ciljajo. Na srečo doslej nobena od slik ali del, ki so bila tarča, ni bila poškodovana. Po napadu na Dekle z bisernim uhanom je nizozemski kulturni uradnik dejal: “Vsakdo ima pravico izraziti svoje stališče. Prosim pa vas: pustite našo skupno dediščino pri miru. Napadati nemočna umetniška dela ni pravi način.” Dva belgijska podnebna aktivista sta zaradi napada na znamenito sliko Johannesa Vermeerja Dekle z bisernim uhanom v muzeju na Nizozemskem dobila dvomesečno zaporno kazen, od tega je ena pogojna.

Velazquezova slika je bila žrtev še bolj nasilnega aktivizma leta 1914. (Foto: zajetje zaslona)

Ta oblika aktivizma ni nova – leta 1914 je zagovornica volilne pravice žensk porezala znamenito Velazquezovo sliko
Alex De Koning
je tiskovni predstavnik Just Stop Oil, skupine, odgovorne za metanje pločevink juhe v Van Goghovo sliko. Dejal je, da bo skupina napadala slike in umetnost, “dokler vlada ne objavi smiselne izjave o ukinitvi novih sredstev za fosilna goriva v Združenem kraljestvu.” Za Euronews je povedal: “Še vedno so ljudje, ki so veliko bolj ogorčeni zaradi tega dejanja kot 33 milijonov ljudi v Pakistanu, ki so bili razseljeni zaradi poplav.” Toda podnebni znanstvenik z Univerze v Pennsylvaniji Michael Mann je dejal, da ga skrbi, da bodo dejanja škodila cilju aktivistov. Za Associated Press je povedal, da bodo takšna dejanja odtujila ljudi, ki so “naravni zavezniki v podnebni bitki”. “Nekateri od teh ljudi,” je dejal Mann, “bodo iz takšnih dejanj potegnili negativne povezave z zagovarjanjem podnebja in aktivizmom.Dana Fisher je družboslovka na Univerzi v Marylandu, ki študira podnebni aktivizem od devetdesetih let prejšnjega stoletja. Povedala je, da se zdi, da so aktivisti ciljali na slike s stekleno prevleko, da bi povzročile manj škode. Za AP je povedala: “Te taktike so posebej usmerjene v pridobivanje medijske pozornosti.” Že leta 1914 je zagovornica volilne pravice žensk porezala Venero z ogledalom, znamenito sliko španskega umetnika Diega Velazqueza v londonski Narodni galeriji. Med vietnamsko vojno je iranski umetnik na protivojno sliko Pabla Picassa Guernica v newyorškem Muzeju moderne umetnosti nabrizgal besede “Kill Lies All”.

Sara Kovač

Sorodno

Zadnji prispevki

Politična analitika: Gre za njeno nesposobnost, ne za to, da je tujka

Včerajšnja interpelacija Emilije Stojmenove Duh ni postregla z njenim...

Na veliki petek se spominjamo Kristusovega trpljenja in križanja

Danes obeležujemo veliki petek, dan ko se spominjamo Jezusovega...

Danes veliko soočenje Tine Gaber in Pavla Ruparja na sodišču

"Dokazovali bomo resničnost trditev, da je imel Rupar utemeljen...