fbpx

Avstrijski kancler Kurz pričakuje boj proti političnemu islamu tudi na ravni EU: “Gre za spopad med civilizacijo in barbarstvom!”

Avstrijski kancler Sebastian Kurz (foto: EPA)

Avstrijski kancler Sebastian Kurz je povedal, da od Evrope po terorističnem napadu na Dunaju pričakuje odmik od “narobe razumljene tolerance” in boj proti “političnemu islamu” na ravni EU. Medtem predsednica SD Tanja Fajon spet poudarja solidarnost.

“Pričakujem konec narobe razumljene tolerance … v vseh evropskih državah,” je po poročanju RT povedal avstrijski kancler Sebastian Kurz v odziv na teroristični napad na Dunaju v katerem je 20-letni albanski islamist Kujtim Fejzulai 2. novembra 2020 s puško pobil štiri ljudi in jih še 23 ranil.

Po mnenju Kurza je problem z islamom v Evropi tako razširjen, da potrebuje odziv na ravni Evrope. S tem namenom namerava boj proti “političnemu islamu” uvrstiti na seznam tem o katerih bo potekala razprava na prihajajočem zasedanju vrha EU.

Albanski islamistični terorist Kujtim Feizulai (foto: twitter)

Avstrijski kancler je ravno tako označil odločitev oblasti da spustijo radikaliziranega islamista predčasno iz zapora za “definitivno napačno”. Iz zapora je bil predčasno izpuščen, ker naj bi prepričal odgovorne da je program deradikalizacije v katerega je bil vključen deloval. Glede na to, da je pred tremi dnevi divjal po dunajskih ulicah oborožen s kalašnikovim, moril naključne mimoidoče in kričal “Allahu Akbar!”, to pove vse o učinkovitosti programov za deradikalizacijo.

Konflikt med civilizacijo in barbarstvom
Fejzulai je bil aprila 2019 obsojen na 22 mesecev dolgo zaporno kazen, ker je prisegel zvestobo Islamski državi in se poskušal pridružiti teroristom v Siriji. Iz zapora so ga spustili po vsega osmih mesecih. Odslužil ni niti polovice svoje kazni. “Če ga ne bi izpustili iz zapora, se takšen teroristični napad ne bi mogel zgoditi,” je priznal Kurz, a pri tem hitel pojasnjevati, da je edini krivec za napad Fejzulai. “Ne gre za konflikt med kristjani in muslimani, ali Avstrijci in migranti,” temveč za konflikt med “civilizacijo in barbarstvom,” je povedal Kurz.

Kurz, akoravno se ni pripravljen direktno soočiti s problemom, ki terorizira Evropo, se je vsaj pripravljen odpovedati raznim pozivom po toleranci in že patološki solidarnosti.

Tanja Fajon v oddaji 24ur zvečer (Foto: Twitter)

“Mi se leta trudimo v Evropskem parlamentu skupaj s kolegico Romano, da bi vzpostavili tudi neko učinkovito migrantsko in azilno politiko. Še enkrat pa poudarjam: teroristični napadi niso del tega, gre v glavnem za ljudi, ki so bili rojeni, vzgajani in radikalizirani na evropskih tleh. To je tista večja nevarnost proti kateri se lahko le skupaj, z neko modro, razumno politiko borimo, ne pa z nekim spodbujanjem sovraštva,” pa je po drugi strani zatrjevala evroposlanka in predsednica SD Tanja Fajon. Taka izjava je čisto zavajanje javnosti in podcenjevanje inteligence običajnega gledalca.

Da, res je, niso vsi islamistični teroristi migranti, ki so v zadnjih parih letih prišli iz Afrike in Azije. Dosti pa jih je. Res je tudi, da so številni džihadisti bili rojeni, vzgajani in radikalizirani na evropskih tleh. A spet, tu splošno gledano ne gre za Janeza, Svena, Jacquesa in Hansa, ki so prešli v islam ter začeli svojo sveto vojno proti Evropi, temveč za Mohameda, Mehmeta, in Alija, ki resda, so druga ali včasih celo tretja generacija priseljencev v Evropo, a so najbolj dovzetni za džihadizem. Spet, v mošejah, ki so jih po Evropi s petrodolarji arabskih držav, zgradili njihovi očetje. To je naravnost samomorilsko početje Evrope.

Fajonova vztraja pri “solidarnosti”
Fajonova meni, da je pravi odgovor “solidarnost”. Kakor pravi: “Pravi odziv je seveda solidarnost v skupnem boju proti terorizmu. Vsak takšen teroristični napad nas močno pretrese kot je bil sinoči na Dunaju.” Vsak tak terorističen napad močno pretrese, a vseeno vztrajajmo zgolj pri solidarnosti.

Foto: epa

Pridemo do točke, ko se je treba vprašati, kaj to sploh pomeni. SSKJ definira solidarnost kot 1. podpiranje, odobravanje ravnanja, mnenja koga, 2. pripravljenost za medsebojno pomoč, sodelovanje, 3. zavest skupnosti, medsebojne povezanosti posameznikov zlasti v družbenem življenju. Kaj je torej tu solidarno? To, da podpiramo kaj v skupnem boju proti terorizmu? To, da smo pripravljeni na sodelovanje v skupnem boju proti terorizmu? To, da čutimo medsebojno povezanost v skupnem boju proti terorizmu?

Kaj je solidarnost (foto: SSKJ)

Medtem ko Fajonova in njej podobni do nerazpoznavnosti zlorabljajo pojem solidarnosti, pa islamisti še naprej prosto terorizirajo po Evropi. Če katerega slučajno ujamejo in zaprejo, je predčasno izpuščen, saj je dal častno pionirsko, da je uspešno deradikaliziran. Vse do trenutka, ko ga kar iznenada pograbi, da bi pobijal in to stori. Ampak, po mnenju Fajonove, je potrebno biti “solidaren.”

O trditvah Fajonove je imela svoje za povedati tudi evroposlanka Romana Tomc. “Mi kar naprej trčimo ob neke ovire, ko ne moremo sprejeti takšnih ukrepov, ki bi bili lahko učinkoviti. Jaz upam, da nas ta zadnja dejanja še posebej streznijo. In še enkrat pravim, zelo, zelo v redu se mi zdi, da sta oba voditelja, tako Francije kot Avstrije, tako odločno napovedala boj proti terorizmu. In upam, da bo to vplivalo tudi na odločitve v Evropskem parlamentu med njihovimi poslanci, ki so mnogokrat glasovali v nasprotju s tem kar se pravzaprav pričakuje, da bi se zaščitila Evropa pred takšnimi terorističnimi napadi. In jaz še vedno trdim, da naše meje so preveč odprte, da smo premalo pozorni na to, kdo prihaja k nam. Da smo seveda dobronamerni, dobro hoteči, vendar si velikokrat s tem škodujemo. Še enkrat poudarjam, živimo v Evropi, kdor prihaja v Evropo je seveda vabljen, če bo spoštoval način življenja, vrednote, demokracijo, ki je tukaj v Evropi. Proti tistim, ki tega ne spoštujejo, proti tistim, ki napadajo naš način življenja, pa se moramo boriti z vsemi sredstvi. In tukaj poglejte, ne moremo čakati do naslednjega napada, izreči nekaj lepih besed in čakati kaj se bo zgodilo. Mi moramo ukrepati, mi moramo najti vzrok, zakaj se to dogaja in mi moramo najti sredstva, da to preprečimo.”

Ivan Šokić