fbpx

Papež v apokaliptični viziji sporoča slabe novice za svet

Papež Frančišek. (Vir: EPA)

Med nedeljsko mašo v Vatikanu je 85-letni papež dejal, da ima strašno vizijo sveta z “predznaki še večjega uničenja in opustošenja“. V grozljivem videnju je opisal znake še temnejšega časa za človeštvo.

Maša je bila v spomin na praznik guadalupske Matere Božje. Med tradicionalno spominsko mašo se katoliki spominjajo prikazovanja Device Marije mladeniču, svetemu Juanu Diegu, leta 1531 v Mexico Cityju. Ta dan je v Mehiki državni praznik. Toda kljub trenutnim težkim časom za svet – vključno z vojnami, zlasti ruskim konfliktom v Ukrajini, naraščajočimi življenjskimi stroški, revščino, lakoto in mednarodno energetsko krizo – je papež dejal, da ima vizijo, da se bodo stvari še poslabšale.

Čas še večjega uničenja, a tudi odrešenja
Papež je v svoji homiliji dejal, da je v tem “grenkem in turobnem času, polnem ropota vojne, vse večjih krivic, lakote, revščine in trpljenja”, moč zaznati še večje uničenje in opustošenje.” Ob božiču Božja ljubezen in njegov prihod k nam govorita, da je to tudi čas odrešenja, v katerem nam Gospod po deviški Materi še naprej daje svojega Sina. Pozval je vatikansko kongregacijo, “naj gredo brez odlašanja naproti našim bratom in sestram, ki so jih naše potrošniške in brezbrižne družbe pozabile in zavrgle”. Papež je navedel svetopisemski stavek iz Evangelija po Janezu 3,16: “Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje.”

Ob obhajanju praznika guadalupske Matere Božje je papež dejal, da nas Devica Marija “vabi, naj pustimo za seboj vse predsodke in strahove, ki naseljujejo naša srca, in zaupamo v pravega Boga, za katerega živimo, ter nas z veseljem in zaupanjem vodi, da ponovno potrdimo našo pripadnost Gospodu”.

500 let od prikazovanja Device Marije v Mehiki
Leta 2031 bo minilo 500 let, odkar se je Marija prikazala mladeniču v Mehiki. Ob misli na ta bodoči  jubilej  je papež Frančišek pozval vse člane romarske Cerkve v Ameriki, pastirje in vernike, naj romajo na ta kraj, da se srečajo z Bogom po Gospe guadalupski. S tem je želel spomniti, da je bil evangelij tisti, ki je oblikoval dušo Latinske Amerike in da je odgovornost Kristusovih učencev biti verodostojne priče ljubezni Jezusa Kristusa in glavni protagonisti pri gradnji nove kulture.

Papež Frančišek med nagovorom vernikom. (Vir: EPA)

Papež postaja velik zagovornik ukrajinskega naroda in kritik Rusije
V četrtek se je med rednim božičnim obiskom ustavil na Španskih stopnicah v središču Rima, da bi počastil kip Device Marije. Med molitvijo za mir v Ukrajini je zaradi zasoplosti le s težavo končal svojo pridigo. Rekel je: “Rad bi vam prinesel zahvalo ukrajinskega ljudstva –” a ni zmogel nadaljevati. Ko je omenil Ukrajince, se je začel tresti. Ko je večtisočglava množica opazila, da so papeža prevzela čustva, so ga pospremili z aplavzom in ga pozvali, naj nadaljuje. Frančišek je nato nadaljeval: “– za mir, za katerega smo tako dolgo prosili Gospoda. Namesto tega vam moram posredovati prošnje otrok, ostarelih, mater in očetov ter mladih ljudi te mučene dežele, ki tako zelo trpi.”

Dan prej je vojno v Ukrajini primerjal z nacistično operacijo, ki je v prvih letih druge svetovne vojne pobila približno dva milijona ljudi, večinoma Judov. Septembra je Frančišek dejal, da je Ukrajina “mučenik” in obsodil Putinovo “pošastnost”. Istega meseca je papež razkril, da je sodeloval pri prizadevanjih za izpustitev 300 ukrajinskih vojnih ujetnikov, ki jih je zadržala Rusija.

Takrat je dejal, da je v Vatikanu sprejel ukrajinske odposlance vključno z vojaškim poveljnikom, ki je s seboj prinesel seznam več kot 300 zapornikov. Izjava je bila iz 15. septembra, teden pred tem, ko sta Rusija in Ukrajina izvedli nepričakovano izmenjavo zapornikov, ki je vključevala skoraj 300 ljudi – največjo, odkar je Putin 24. februarja začel svojo invazijo na Ukrajino. Papež je dejal: “Prosili so me, naj naredim nekaj, da bi lahko prišlo do zamenjave. Takoj sem poklical ruskega veleposlanika, ali se lahko kaj naredi, da se pospeši izmenjava ujetnikov.”

Ruski hekerji nad Vatikan?
Rusija je bila prejšnji teden osumljena maščevanja zaradi papeževih kritičnih komentarjev. Odkar je Rusija februarja napadla svojo sosedo, je Frančišek Ukrajino omenjal v skoraj vseh javnih nastopih in postajal vse bolj kritičen do Moskve. Uradna vatikanska spletna stran je bila 30. novembra po navideznem hekerskem napadu onemogočena, je sporočil Sveti sedež. “Tehnične preiskave potekajo zaradi neobičajnih poskusov dostopa do strani,” je dejal tiskovni predstavnik Vatikana Matteo Bruni.

Je papež pred kritiko želel zaščititi etnične Ruse?
Do domnevnega vdora je prišlo dan po tem, ko je Moskva kritizirala stalno obsojanje papeža Frančiška glede ruske invazije na Ukrajino. Rusija je pri Vatikanu vložila uradni protest zaradi Frančiškove obsodbe, v kateri je papež večino krutosti pripisal Čečenom in drugim manjšinam v očitnem prizadevanju, da bi etničnim ruskim četam prihranil kritike.

Frančišek je zagovarjal svojo običajno prakso, da Putina ni imenoval z imenom in priimkom. Dejal pa je tudi, da je bila ruska država tista, ki je napadla Ukrajino, “na splošno so najbolj kruti morda tisti, ki so iz Rusije, vendar niso ruske tradicije, kot so Čečeni, Burjati in tako naprej.” Na začetku so ga kritizirali, da je bil v zgodnjih fazah vojne bolj kot ne nepristranski, vendar njegova kritika z nadaljevanjem vojne postaja vse močnejša.

Andrej Žitnik