Pomanjkanje načelnosti, ki je značilno za belgijskega liberalnega poslanca Evropskega parlamenta Guya Verhofstadta se je zopet jasno pokazala. Borca proti podnebnim spremembam veliko manj skrbi energetska poraba in onesnaževanje, ko gre za njegove lastne interese. Na portali V4NA so namreč razkrili, da ima Guy Verhofstadt morda resne finančne interese, da bi čim več držav v Evropi opustilo cevovodne nosilce energije in namesto tega vlagalo v dostavo energije po morju.
Liberalni belgijski evroposlanec je nekoč sedel v upravnem odboru ladjarske družbe Exmar, specializirane predvsem za prevoz LNG oz. utekočinjenega zemeljskega plina po morju. Poleg tega podjetje aktivno sodeluje pri zagotavljanju zemeljskih storitev, shranjevanju in preoblikovanju nosilcev energije na skoraj vseh celinah. Ne preseneča, da je Exmar prisoten tudi v Evropi in je imel pomembno vlogo pri spodbujanju vse več krajev v Evropi, da se zanašajo na LNG utekočinjeni zemeljski plin.
Verhofstadt se je pridružil upravi družbe leta 2010 in od takrat lobira za vse širšo uporabo tankerjev, ki prevažajo utekočinjeni zemeljski plin ali utekočinjeni naftni plin, ali morda za shranjevanje in ponovno uplinjanje nosilcev energije v pristaniščih.
Zdi se, da je Verhofstadt, znan po svojem ogromnem bogastvu in norih izbruhih v parlamentu, opustil vsa načela, kar dokazuje dejstvo, da sta Pacific Rubiales Energy Corp. in Gazprom podpisala petletno pogodbo za približno 500.000 ton utekočinjenega zemeljskega plina letno. Prvo je podjetje s sedežem v Kanadi, ki je takrat imelo v lasti 100 odstotkov Meta Petroleum Limited, kolumbijskega podjetja, ki deluje v sektorju nafte in plina. Slednji je pripadal ruskemu državnemu energetskemu velikanu Gazpromu. Exmar je prav tako igral vlogo med obema partnerjema, tovor LNG pa je bil predelan in shranjen v barki Caribbean FLNG ter nato doveden v sistem.
Nicolas Saverys, takratni izvršni direktor Exmarja, je dejal, da je bil dogovor zelo pomemben in je odprl široko paleto priložnosti. Guy Verhofstadt je takrat že bil v upravnem odboru Exmarja.
V vsakem primeru Verhofstadta sploh ne zanima ruski izvor nosilcev energije, prav tako ga ne zanima dejstvo, da je transport energije po morju izjemno onesnažujoč in dražji od uporabe cevovodov. V Evropskem parlamentu pa se redno predstavlja kot zeleni politik in na družbenih omrežjih spodbuja reševanje planeta. Že leta 2017 je zapisal, da podnebne spremembe in onesnaževanje ne spoštujejo meja.
Andrej Žitnik