Ljubezen do strelnega orožja, večni mir in prosperiteta: V Švici oborožen že vsak tretji državljan

Trgovina z orožjem v Lucernu (foto: EPA)

Pred časom je pozornost javnosti ponovno pritegnila Švica. Alpska država, ki vse od 1815 vzdržuje nevtralnost v vojaških konfliktih, je poleg sira, bank in garde, ki straži v Vatikanu, znana tudi po veliki ljubezni do strelnega orožja.

Lahko bi se reklo, da švicarska navezanost na strelno orožje sega vse do časov narodnega heroja Williama Tella, tradicija ostaja, spreminja se zgolj orožje.

Tradicionalno strelsko tekmovanje Knabenschiessen v Zürichu se je uradno začelo leta 1889, a tekmovanje v streljanju je bilo v Švici prisotno že v 17. stoletju. V državi, ki šteje okoli 8,3 milijona ljudi je okoli dva milijona kosov strelnega orožja v privatnem lastništvu. Ob tem ima Švica obvezen vojaški rok za moške.

Naborniki vzamejo orožje s seboj domov
Naborniki pa po odsluženem vojaškem roku s seboj ponavadi vzamejo tudi puško s katero so se urili. Leta 2015 je bilo po poročanju Business Insider takih 11 odstotkov. V preteklosti so jim zaupali tudi naboje, a so prakso odpravili, kar je pripeljalo do drastičnega zmanjšanja števila samomorov.

Švica se uvršča na tretje mesto po številu strelnega orožja na število prebivalcev. Na vsakih sto prebivalcev pride 46 kosov strelnega orožja. Višje od Švice so edino ZDA (89) in Jemen (55). Vseeno so zaradi Schengena, čeprav niso del EU, tudi v Švici bili primorani uvesti strožjo zakonodajo na področju strelnega orožja, poroča RT. EU je pritiske na Švico začela po islamističnih terorističnih napadih v Franciji leta 2015.

Rihard Orel