Ameriški milijarder Jeffrey Epstein je po svojem samomoru za seboj pustil več vprašanj kot odgovorov, a mnogo pojasni delovanje ameriške globoke države, ki se je pričela razvijati že med obdobjem prohibicije. Ta ni le povečala priljubljenosti alkohola, pač pa je okrepila organiziran kriminal. Ameriška mafija se je v tistem času tesno povezala s politiko, kot tudi z obveščevalnimi in varnostnimi strukturami. Pri tem so imeli najvidnejše vloge Samuel Bronfman, ki je na veliko proizvajal in tihotapil alkohol, Lewis Rosenstiel, ki je začel prirejati izsiljevalske zabave s prostitutkami, in njegov sodelavec Roy Cohn, ki je s tem nadaljeval. Prav imena oseb, povezanih s Cohnom, so prišla na dan ob aretaciji Epsteina, oba pa sta bila povezana med drugim tako s trenutnim predsednikom Donaldom Trumpom kot tudi z nekdanjim predsednikom Billom Clintonom.
Samomor Jeffreya Epsteina je dobro razburil ameriško in mednarodno javnost. Svet se sprašuje, kako je lahko tako dolgo spolno zlorabljal mladoletnice, teorije zarote pa je vzbudil tudi sam samomor, saj naj bi bil Epstein po incidentu, ki se je zgodil pred tedni, postavljen pod nadzor. Whitney Webb je za portal MintPress News pripravila prikaz ozadja dogajanja, ki razkriva delovanje ameriške globoke države. Globoka država, kot jo poznamo danes, je začela nastajati v obdobju prohibicije, ko so moči združili ameriška mafija in politiki, tesno pa so v dogajanje vmešane tudi obveščevalne službe.
Obdobje prohibicije ni le povečalo priljubljenosti alkohola, pač pa je okrepilo organiziran kriminal
Prav obdobje prohibicije v ZDA je pokazalo, kako prepovedovanje snovi za rekreativno uporabo ne pripomore le k večji priljubljenosti prepovedanih snovi, pač pa povzroči tudi razmah organiziranega kriminala. Prav prohibicija alkohola v 20. in 30. letih prejšnjega stoletja je v ZDA najbolj pripomogla h krepitvi ameriške mafije, ki se je poleg trgovanja z alkoholom tedaj ukvarjala tudi z igralništvom in drugimi dejavnostmi, povzpeli pa so se takšni, kot je Epstein. Samuel Bronfman na primer nikoli ni nameraval postati pomemben proizvajalec alkohola, ki ga je pričel distribuirati kot dopolnitev družinskemu poslu s hoteli. Že v obdobju kanadske prohibicije, ki je bilo krajše kot v ZDA, je našel luknje v zakonih, ki so mu omogočile prodajati alkohol v družinskih hotelih in trgovinah, posel pa se je povzpel po začetku prohibicije v ZDA, ko je za izvoz alkohola izkoristil povezave z ameriško mafijo, družina je bila med drugim povezana z legendami, kot so Charles “Lucky” Luciano, Moe Dalitz, Abner “Longy” Zwillman in Meyer Lansky, ki so alkohol kupovali v velikih količinah. Ti so se pozneje povezali v združenje, ki je postalo znano kot National Crime Syndicate. Kot je v 50. letih razkrilo preiskovalno telo ameriškega senata, so v združenju dominirali italijansko-ameriški in judovsko-ameriški mafijci. V desetletjih, ki so sledila, so Bornfmanove mafijske povezave ostale nedotaknjene, njegovi otroci in vnuki pa so se začeli povezovati z Lesliejem Wexnerjem, ki se domneva kot izvor večine Epsteinovega bogastva.
Rosenstiel je začel s prirejanjem izsiljevalskih zabav z mladoletniki in skritimi prisluškovalnimi napravami
Ključna za Bronfmanove operacije sta bila dva posrednika, od katerih je bil prvi Lewis “Lew” Rosenstiel, ki je še pred prohibicijo pričel delati v očetovi žganjarni v Kentuckyju. Ta ni nikoli zaključil srednje šole in ni imel pomembnih povezav, a je leta 1922 na francoski rivieri srečal Winstona Churchilla, ki naj bi mu dejal, da naj se pripravi na ponovno prodajanje alkohola v ZDA. Družba Lehman Brothers mu je nato pomagala prevzeti propadle žganjarne, v katerih naj bi alkohol pričel proizvajati že med prohibicijo, čeprav je uradna proizvodnja stekla po koncu prohibicije. Bil je tudi član t. i. konzorcija, ki je kupoval Bronfmanov alkohol, kjer so se združili tudi znani mafijci, kot sta bila Joseph Fusco, sodelavec Al Caponeja, in Joseph Linsey. A še pomembneje je, da je bil Rosenstielov dober znanec J. Edgar Hoover, prvi direktor zveznega preiskovalnega urada FBI. Bromfman in Rosenstiel sta bila sicer popolnoma različna karakterja, medtem ko prvi med podrejenimi ni bil znan kot izredno zahteven, je bil drugi šef kot iz pekla, med drugim naj bi v poslovnih prostorih nameščal celo prisluškovalne naprave. Temu ustrezni sta bili njuni zasebni življenji, Bromfman je bil poročen enkrat in je ostal zvest svoji ženi, Rosenstiel pa naj bi imel razuzdano spolno življenje – poleg tega, da je bil poročen petkrat, naj bi bil biseksualno usmerjen, kot je bilo znano nekaterim ožjim sodelavcem. Rad je organiziral burne zabave, na katerih so se prostituirali dečki, ki jih je Rosenstiel najel za zabavo gostov, med katerimi so bili tako pomembni politiki kot tudi mafijski šefi. Postale so znane kot izsiljevalske zabave; Rosenstiel je namreč v prostorih, kjer so se dogajale, namestil prisluškovalne naprave, imena mnogih ljudi, ki so bili v 70. in 80. letih povezani s poveljnikom, kakor je Rosenstiel naslavljal sodelavca Roya Cohna, pa so se znašla v poročilih in medijih po aretaciji Epsteina.
Ameriška mafija je bila tesno povezana tako s CIA kot tudi z FBI
Bronfman in Rosenstiel sta tako postala legendi severnoameriškega trga alkoholnih pijač. Kljub konkurenčnosti med njima pa ju je vedno povezovalo poznanstvo z enim najbolj zloglasnih mafijcev v ameriški zgodovini, Meyerjem Lanskyjem, ki se je povzpel v 20. letih in v zaporu ni preživel niti dneva. Živel je vse do leta 1983 in prav povezave s poslovneži, kot sta Bronfman in Rosenstiel, ter posredno z FBI so mu omogočile, da se je kljub številnim izsiljevalskim shemam, ki jih je vzpostavil, tako dolgo izogibal zaporu. Šele v 70. letih je bil obtožen, a ne s strani FBI, pač pa s strani davčnega urada IRS zaradi davčnih utaj. Po obtožbah je bil sicer oproščen. Lansky, ki je Rosenstiela naslavljal “vrhovni poveljnik”, je imel tesne povezave tudi z obveščevalno službo CIA in z vojaškimi obveščevalnimi službami. Vodilni ameriški politiki so se zavedali povezav med državo in mafijo, ki so se razvile med drugo svetovno vojno in ki so omogočile mafiji, da se je izognila pregonu zaradi številnih umorov. Mafija je v 50. letih pričela predstavljati težave primerljive tistim, ki jih danes povzroča terorizem, a kljub temu je ostajala podprta s strani CIA. Ta je mafijo neuspešno skušala uporabiti tudi v 60. letih pri poskusih atentata na kubanskega diktatorja Fidela Castra. Lansky je bil povezan tudi z visokim predstavnikom izraelskega Mossada Tiborjem Rosenbaumom, čigar banka International Credit Bank v Genevi je oprala pomemben del Lanskyjevega denarja. Lansky naj bi posedoval tudi fotografije J. Edgarja Hooverja, ki naj bi dokazovale, da se je spuščal v homoseksualne odnose z nekdanjim pomočnikom direktorja FBI in prijateljem Clydom Tolsonom. Prav tako naj bi se Hoover rad oblačil v ženska oblačila.
J. Edgar Hoover naj bi se znašel v vlogah izsiljevalca in žrtve izsiljevanja
Omenjene fotografije je nato pridobil vodja protiobveščevalne dejavnosti pri CIA James J. Angleton, ki jih je pokazal številnim drugim uradnikom CIA, kot sta bila John Weitz in Gordon Novel. Dokler ni leta 1972 zapustil CIA, je bil tam zadolžen za odnose z FBI in Mossadom. Prav verjetno je, da so fotografije nastale na kateri izmed Rosenstielovih zabav. Hoover je sicer ves čas vztrajal, da je kriminal v ZDA decentraliziran, šele leta 1963 je priznal obstoj organiziranega kriminala, a takrat je bil ta že tako razvit, da so bili mafijci praktično nedotakljivi. Hoover je bil tudi sam izredno nagnjen k izsiljevanju, posedoval naj bi celo največjo zbirko pornografskega materiala na svetu, a še verjetneje je, da je sam postal tarča izsiljevanja. Ozadje je bilo sicer še bolj zapleteno, kot je videti na prvi pogled; Rosenstiel naj bi ob neki priložnosti skladu J. Edgar Hoover Foundation doniral kar milijon dolarjev, po drugi strani pa naj bi glede na nekatere vire Hoover izsiljeval druge, da bi zaščitil Rosenstiela. Še bolj zanimiva pa je vloga Roya Cohna, ki je bil v 50. letih zagret antikomunist, pozneje pa je imel tesne odnose tako z zdajšnjim predsednikom Donaldom Trumpom kot z ljudmi iz Epsteinovih krogov. Hooverja naj bi prvič srečal leta 1952 in kmalu sta postala prijatelja. Hoover naj bi postal celo neke vrste consigliere Cohna, odnos Cohna in Rosenstiela pa opisujejo kot odnos očeta in sina. Ko je bil Rosenstiel na smrtni postelji v bolnišnici, ga je tam obiskal Cohn, ki mu je v roko stisnil nalivnik in ga prisilil, da je podpisal oporoko, po kateri bi sam in Rosenstielova vnukinja podedovala njegovo premoženje, a je sodišče podpis razveljavilo. Po tem, ko se je spoznal s Hooverjem, se je pričel njegov vzpon tudi v Washingtonu DC, kjer je namesto svojega dolgoletnega nasprotnika Roberta Kennedyja prav na priporočilo Hooverja postal svetovalec senatorja Josepha McCarthyja. Dolgo časa je Cohn kot McCarthyjev svetovalec veljal za nedotakljivega, a ko je skušal izsiljevati vojsko, da bi dosegel boljšo obravnavo svojega domnevnega ljubimca Davida Schinea, se je moral od položaja posloviti. Po škandalu se je vrnil v New York, kjer je živel z materjo in delal kot odvetnik, sodnik David Peck, med drugim dolgoletni prijatelj bivšega direktorja CIA Alana Dullesa, pa mu je čez nekaj časa uspel priskrbeti delo v družbi Saxe, Bacon and O’Shea. Cohnov prijatelj Tom Bolan je čez čas postal partner v družbi, ki se je preimenovala v Saxe, Bacon and Bolan. Pri delu za omenjeno družbo se je srečeval z vplivnimi mafijci, kot so tisti iz družin Gambino, Genovese, zastopal pa je tudi Lewisa Rosenstiela.
Z zvodnikom mladoletnikov Cohnom povezani številni vplivneži
Ena izmed izsiljevalskih zabav, ki jih je prirejal Cohn, je bila prirejena v suiti št. 233 v newyorškem hotelu Plaza, obiskal pa jo je tudi Rosenstiel z ženo Susan Kaufmann. Na enem izmed pričanj je Kaufmanova trdila, da so bili na zabavi prisotni mladoletni dečki, z njimi pa naj bi imela spolne odnose tako Rosenstiel kot Hoover. A najbolj obremenjujočo izjavo naj bi dal kar sam Cohn, in sicer newyorškemu detektivu Jamesu Rothsteinu, ki naj bi mu dejal, da je bil član izsiljevalske operacije, ki je ciljala na politike, ki izkoriščajo mladoletne spolne delavce. Cohnova naloga je bila dostaviti mladoletne dečke, vse pa je priredil tako, da so politiki odreagirali, kot je želel. Cohn je še opisoval, da naj bi bile te izsiljevalske operacije del njegove antikomunistične dejavnosti. Zanimivo je tudi, da je Hoover posedoval zajeten dosje o senatorju McCarthyju, pri katerem je uredil službo Cohnu. McCarthy naj bi imel najraje mladoletne deklice. Eden izmed tistih, ki bi lahko koristili Cohnove usluge mladoletne prostitucije, naj bi bil tudi kardinal newyorške nadškofije Francis Spellman, pogosto označen kot “ameriški papež”. Ta je med drugim opravičeval pedofilijo in posvetil znane pedofile, kot je nekdanji kardinal Theodore “Uncle Teddy” McCarrick, najvišji cerkveni dostojanstvenik v zgodovini, ki je bil laiciziran. Cohn je umrl zaradi komplikacij z AIDS-om leta 1986 v starosti 56 let, a do takrat je krog okoli njega že deloval kot dobro namazan stroj. Med njegovimi prijatelji so bili številni nekdanji direktorji CIA, Ronald Reagan in Nancy Reagan, medijski mogotec Rupert Murdoch, številni pomembni podjetniki in vodilne figure Katoliške cerkve ter judovskih organizacij. Številni, ki so Cohna obdajali do smrti, so se pozneje družili z Epsteinom, njihova imena pa so se pojavila v njegovi knjižici. A medtem, ko so Trumpove povezave z Epsteinom in Cohnom jasne, je Cohnova mreža segala tudi v omrežje Billa Clintona, čigar dolgoletni svetovalec Richard “Dirty Dick” Morris je bil Cohnov bratranec in tesen sodelavec. Morris je bil tesno povezan tudi z Georgeom Stephanopoulosom, ki se je povezoval z Epsteinom.
Rok Krajnc