fbpx

Lula z Golobovo retoriko slika privide fašistov in obljublja redemokratizacijo

Novi brazilski predsednik je napovedal odpravo Bolsonarove dediščine. (Vir: epa)

V nedeljo je zaprisegel novi brazilski predsednik Luiz Inacio Lula da Silva. Lula, kot je širše znan, je star znanec Brazilcev. Predsednik je bil namreč že dva mandata, 2003 in 2010. Svetovna javnost ga najbrž še najbolj pozna po tem, da ga je brazilsko pravosodje obsodilo na več kot 20 let zaporne kazni zaradi korupcije in pranja denarja. Socialistični predsednik je svojo vladavino začel v revanšističnem duhu, ki očitno postaja značilen za radikalno levico. Na nedeljski zaprisegi v kongresu se je zavezal demokraciji in napovedal “redemokratizacijo” države – kakor, da ta obstaja le takrat, ko je na oblasti levica. 

“Spričo teh grozljivih razvalin se zavezujem, da bom obnovil državo skupaj z brazilskim narodom,” je dejal in dodal, da se bo boril za revne Brazilce, rasno in spolno enakopravnost, pa tudi za deževni gozd. Polovica Brazilcev, Lula je namreč zmagal za mišjo dlako, je njegove besede spremljala z nejevero in razočaranjem. Spomin na njegovo administracijo, ki naj bi bila najbolj skorumpirana v zgodovini Brazilije, je še vedno živ, kot je še vedno živa tudi Bolsonarova zapuščina.

Bolsonarovi dosežki so, navkljub trudu mednarodnih levičarskih medijev, znani. Po prevzemu oblasti se je lotil davčnih razbremenitev, ki so spodbudile gospodarsko okrevanje države po dolgih letih stagnacije. Nižji davki so posledično pritegnili investitorje, zaradi česar danes Brazilija sodi med 10 najbolj priljubljenih držav za investitorje. Tradicionalno visoka brezposelnost je padla na 9,1 odstotka, kar predstavlja 7-letni minimum. Večina novih služb je ustvaril privatni sektor in ne država. Težje zaposljivi Brazilci so tako konstruktivno prispevali k državni blaginji kot v preteklosti, ko so si delo poiskali v okviru državnih programov, ki so imeli nizko dodano vrednost, predvsem pa so bremenili davkoplačevalce, poroča eleamerica. Za poznavalce ekonomske politike pa je Bolsonarov verjetno še največji uspeh zmanjšanje števila zaposlitev v javnem sektorju. Uspehov pa ni nizal samo na gospodarskem področju. Zaradi njegove neizprosne politike do kriminalnih skupin (nekateri pravijo, da tudi zaradi liberalizacije zakonov, ki regulirajo nabavo in nošnjo orožja za samozaščito), je število umorov padlo za 19,2 odstoka.

Lula se je po svojem govoru v kongresu odpravil v predsedniško palačo Planalto. Tam so ga pričakali simbolični predstavniki državljanov, in sicer učitelj, invalid, nadarjen desetletnik in voditelj domorodcev. Ti so mu izročili rumeno-zeleni predsedniški trak, poroča STA. Nekdanji zapornik, ki ga brazilska sodišča niso nikoli odvezala krivde (izpuščen je bil zaradi proceduralne napake), je ob sprejemu traku zajokal. “Vladal bom za vseh 215 milijonov Brazilcev. Ne obstajata dve Braziliji. Smo ena država, en narod,” je dejal.

Ponavljajoča se retorika skrajne levice
Lulina retorika je sicer na moč podobna retoriki trenutnega ameriškega predsednika Bidna, ki je po zmagi nad republikanskim nasprotnikom Trumpom napovedal takojšnje uničenje njegove dediščine. Kulturni boj proti svojemu nasprotniku nadaljuje skozi ves mandat. Pri tem sodeluje celotna demokratska stranka, ki kongresne procese, predvsem tiste, ki preiskujejo dogajanje 6. januarja, ko so Trumpovi podporniki vdrli v prostore kongresa, tempira glede na politične potrebe oz. neuspehe Bidnove administracije.

Slovenski primer
Takšnemu ravnanju smo priča tudi v Sloveniji. Kot je na spletu opozoril kolumnist našega medija Davorin Kopše, je domača retorika levice, ne glede na to, kako zelo spominja na retoriko iz najbolj svinčenih časov Jugoslavije, del globalnega trenda. “Povsod po svetu ista levičarska retorika, ki opijanja ljudi,” je zapisal. In res, po volitvah 24. aprila se je nova oblast lotila odpravljanja posledic vlade Janeza Janše. Uvodoma so “pomilostili” organizatorje neprijavljenih protestov in se namenili, da jih bodo odvezali glob, ki so jim jih izrekli policisti. Kmalu za tem so imeli poslanci državnega zbora pred sabo zakon o odpravi posledic vlade Janeza Janše. Številne izmed ukrepov, ki se jih je Golobova vlada namenila odpraviti, je strokovna javnost opredelila kot velike dosežke.

Gal Kovač