fbpx

Madurov krvavi režim se vse bolj maje – se samodržec strahopetno pripravlja na beg?

Nicolas Maduro (Foto: epa)

Pred venezuelsko mejo se kopiči humanitarna pomoč. Levičarji brezbrižni do trpljenja rojakov. Maduro je ukazal zapreti mejne prehode. Streli na ljudi, ki zahtevajo odprtje prehodov. Prvi vojaki in policisti že zapuščajo krvavi režim.

Levičarskemu venezuelskem samodržcu Nicolásu Maduru se vse bolj majejo tla pod nogami in v upanju, da bo ohranil pri življenju zločinski režim, je pripravljen poseči po najbolj brutalnih ukrepih proti venezuelskemu ljudstvu, ki zahteva svobodo in predvsem človeka dostojno življenje. Režimske oborožene sile so uporabile orožje proti državljanom, ki so skušali priti do humanitarne pomoči, ki se kopiči na mejah Venezuele. Po zadnjih podatkih sta zaradi strelov režimskih vojakov umrla vsaj dva človeka (eden star komaj 14 let), vsaj tristo pa je ranjenih. Krvavi levičarski režim tako vse bolj kaže svoj pravi obraz.

Arogantni levičarski samodržec
Venezuela, nekoč cvetoča država, je po dvajsetletnem levičarskem eksperimentu popolnoma obubožana ter na milost in nemilost prepuščena nasilni, grabežljivi in skorumpirani levičarski »eliti«, ki brezbrižno opazuje beg milijonov Venezuelcev, ki skušajo pobegniti pred pomanjkanjem in nasiljem. V zadnjih nekaj letih jih je pobegnilo tri milijone. Sto tisoči so na robu smrti zaradi pomanjkanja hrane in zdravil, milijoni pa zapadajo vse bolj v bedo. A levičarski režim, ki se drži na oblasti z mešanico nasilja in goljufije, je do bede sodržavljanov brezbrižen. Mednarodno humanitarno pomoč, ki bi pomagala milijonom pomoči potrebnih in lahko tudi rešila življenja, je samodržec Maduro arogantno zavrnil kot “žaljivo provokacijo”, in zaprl meje, da bi preprečil razdeljevanje pomoči. Predsednik parlamenta Juan Guaidó, ki ga združena opozicija in demokratična tujina priznavata za začasnega predsednika Venezuele, je zato pozval ljudi k protestom. Po vsej Venezueli tako potekajo demonstracije proti režimu, vse več ljudi pa se zbira okoli mejnih prehodov, kjer zahtevajo odpravo zapore.

Nasilje začenja presedati tudi vojakom
Režimski vojaki so torej reagirali nasilno in streljali na množice v okolici več mejnih prehodov. Pri Ureni je dvema tovornjakoma s humanitarno pomočjo uspelo prebiti mejo, a ju je nato Madurova soldateska zažgala in streljala na ljudi, ki so skušali iz gorečih vozil rešiti vsaj nekaj hrane in zdravil. Vendar pa očitno tudi nekaterim vojakom in policistom Madurovo samodrštvo preseda. Po svetovnem spletu krožijo posnetki vojakov in policistov, ki zapuščajo Madurove vrste in odhajajo v sosednjo Kolumbijo. Tam je skupina vojakov tudi pozdravila Guaidója kot zakonitega predsednika Venezuele in se postavila pod njegovo poveljstvo. V več obmejnih naseljih so vojaki in policisti opustili operacije proti rojakom in se umaknili nazaj v baze, drugje so se začeli pridruževati demonstrantom, na enem posnetku demonstrante prevaža kar vojaško oklepno vozilo. Opozicija poziva vojake in policiste, naj zapustijo krvavi režim, in obljublja amnestijo vsem, ki se bodo odzvali pozivu. Pozivi se vrstijo tudi iz tujine; ameriška administracija je pozvala Madurove vojake in policiste, naj ne nastopajo proti demonstrantom, in zagrozila, da bo tiste, ki bodo zagrešili zločine proti ljudstvu, pomagala preganjati in pripeljati pred obličje pravice, kjer bodo odgovarjali za svoja dejanja.

Foto: Twitter

Ali Maduro že pripravlja beg?
Maduro na drugi strani je za zdaj še vedno opogumljen s podporo nekaterih azijskih in afriških avtokratskih režimov, denimo Kitajske, Rusije in Turčije, ter levičarskih režimov v Boliviji, Salvadorju in na Kubi, zato trmasto zavrača pozive za svobodne volitve. Namesto tega je sklical zborovanje svojih privržencev. Udeležilo se ga je komaj nekaj tisoč najbolj zadrtih levičarjev, na njem pa se je pridušal, da se bo “bojeval do smrti”. In ravno ta miting je znamenje, da se Madurov režim podira. Izkušnje namreč kažejo, da se (z redkimi izjemami) levičarski samodržci tedaj, ko napovedujejo “boj do smrti”, v bistvu že pripravljajo na beg.

Bogdan Sajovic, Demokracija