Makedonija – diktatura ali talec mednarodne geopolitike?

Nikola Gruevski, Foto: STA

Makedonija je država, ki ni dosti večja od Slovenije, zdi pa se, da jo v zadnjih letih pesti huda politična kriza, ki nima primerjave v Evropi. Na eni strani je vladajoča stranka VMRO-DPMNE pod vodstvom Nikole Gruevskega, na drugi strani pa so vse stranke opozicije pod vodstvom Social demokratske stranke Makedonije (SDSM).

Spor med koalicijo in opozicijo se je začel že v decembru 2012 zaradi proračuna. Opozicijski Socialni demokrati so vztrajali, da je pri sprejemanju prišlo do vrste nedemokratičnih potez, ki jih je izvedla vlada. Opozicija je vse do marca 2013 bojkotirala parlament, ki se brez nje sploh ni mogel konstituirati. Šele po intervenciji mednarodnih organizacij se je politično življenje v Makedoniji vrnilo v mirne vode. A niti to premirje ni trajalo dolgo.

Eno leto po prvi politični krizi, sledi druga
Po državnozborskih volitvah leta 2014 je večino v parlamentu dobila desno-sredinska VMRO-DPMNE, ki je vladala že v prejšnjem mandatu. Opozicija je tudi tokrat bojkotirala parlament, začeli pa so v javnost preko medijev izpuščati posnetke telefonskih pogovorov med najvišjimi funkcionarji, ki naj bi dokazovali nedemokratičnost in koruptivnost vlade VMRO-DPMNE.

“Trenutno je država v politični krizi, ki traja že skoraj leto in pol, in sicer zaradi nezakonito javno objavljenih in po mnenju VMRO-DPMNE ponarejenih telefonskih klicev iz najvišjih uradniških mest. Opozicijski Socialni demokrati trdijo, da je prisluhe izvedla vlada, vlada pa trdi, da je prisluhe izvedel nekdanji direktor obveščevalne službe Zoran Veruševski s pomočjo svojih agentov. Proti njim trenutno poteka postopek na sodišču in eden od agentov je potrdil dejanja nekdanjega vodje obveščevalne službe v zameno za nižjo zaporno kazen,” so v pismu, ki opisuje stanje v Makedoniji, pojasnili v VMRO-DPMNE.

“VMRO-DPMNE je edini branik makedonskega imena in narodne zavesti”
V največji in vladajoči makedonski stranki so prepričani, da ni naključje, da se destabilizacija vlade dogaja prav v tem obdobju. Šlo naj bi namreč za pritiske mednarodne skupnosti na Makedonijo zaradi imena države, saj Grčija pri svojih zahtevah ne popušča.

“Problem je v tem, da je Makedonija v sporu med Grčijo in Makedonijo pripravljena na določene kompromise, medtem ko Grčija ne odstopa od svojih zahtev. Ocena ZDA in EU je, da bi bile posledice prevelike, če bi Grčijo prisilili v kompromis. Zdi se jim, da bi bilo v kompromis lažje prepričati Makedonijo tekom pogajanj za vstop v NATO. Zdi se jim, da je Makedonija lahka tarča, kar se tiče imena, če bi iz igre odstranili Gruevskega in VMRO-DPMNE. Makedonija je majhna država z omejenimi sredstvi. Glede na to, da ima mednarodna politika popoln nadzor nad tremi od štirih strank in velik vpliv v četrti stranki, se mednarodnim akterjem zdi, da se bo v Makedoniji lažje izvedla akcija, ki bo Makedonijo prisilila v sprejetje grških zahtev,” pojasnjujejo v vladajoči makedonski stranki.

Dokumenti, ki bremenijo vlado, naj bi bili ponarejeni
V največji vladni stranki pod vodstvom Gruevskega so prepričani, da so bili dokumenti, ki jih je predložila opozicija, ponarejeni in da opozicija sama, brez mednarodne podpore, ne bi mogla, kot so zapisali, v svoji apatiji izvesti tako obširne akcije.

»Vendar pa ni težko najti vsaj nekaj kontroverznega, ko se analizira posnetke telefonskih klicev celotne politične strukture v obdobju sedmih let. Poleg tega pa vedno obstaja možnost, da se te posnetke oz. telefonske klice ponaredi, preuredi ali pa izvzame iz konteksta.Odkritih je bilo na kupe in kupe ponarejenih dokumentov, urejenih in pripravljenih s strani opozicije, torej članov SDSM, ki so najbrž dobivali pomoč od nekod drugod. Cilj je bil ustvariti in ponarediti dokumente v času volilne kampanje. Dokumenti so neposredno napadali ljudi v vodstvu VMRO-DPMNE. Ko je bilo vse to razkrito in so ponarejevalci pristali v zaporu, je mednarodna skupnost molčala,« so jasni v VMRO-DPMNE.

V Makedoniji vlada politična vojna, volitve pa so na vidiku
Po vseh aferah in škandalih, ki bremenijo vladajočo stranko, bodo Makedonci spet šli na volitve. Te bodo 5. maja pod nadzorstvom mednarodne skupnosti. V VMRO-DPMNE so jasni, da bo politična kriza v Makedoniji trajala še leta, če njihova stranka ne dobi večine v parlamentu.

»VMRO-DPMNE bolj kot kdajkoli prej potrebuje na volitvah zasesti 62 od 123 sedežev v parlamentu, volitve pa morajo biti kolikor se le da pravične in demokratične. Če jih volivci izvolijo, imajo možnost za boljši kompromis z Grčijo, zahod bo namreč – pa če še tako nerad – od Grčije moral zahtevati večje popuščanje in večji kompromis. Moral bo več časa in energije nameniti obema stranema, da bo prišel do spoštljivega kompromisa,« menijo v največji vladni stranki.

Trenutna oblast v Makedoniji stavi na podporo ljudi, ki naj bi kljub aferam ostala visoka. Opozicija pa, po besedah VMRO-DPMNE, računa na podporo tožilstva in mednarodne skupnosti. Na dokončno odločitev o politični usodi Makedonije pa bomo morali počakati do volitev junija letos.

A. R.