Slovenski mainstream mediji povsem ignorirajo dogajanje v socialistični Venezueli. 5. januarja je namreč parlament soglasno ponovno izvolil Juana Guaidoja za svojega predsednika. Sodeč po ustavi iz leta 1999, ki je bila sprejeta v času predhodnika Nicolasa Madura, Huga Chaveza, je s tem Guaido postal začasni predsednik Bolivarske republike Venezuele. Kot zahteva ustava sta bila imenovana tudi podpredsednika. Poslanec Juan Pablo Guanipa je zasedel mesto prvega podpredsednika, Carlos Berrizbeitia pa mesto drugega podpredsednika.
Ker poslancem ni bil dovoljen vstop v parlamentarno poslopje, so se poslanci sestali v poslopjih enega najstarejših in najbolj spoštovanih časopisov v Latinski Ameriki El Nacional. Maduro je z namenom, da bi preprečil ponovno izvolitev Juana Guaidoja, vojski in varnostnim silam naročil, naj obkrožijo parlamentarno poslopje. Tako je bil vstop onemogočen večini poslancev, medijem, diplomatom in seveda Madurovem konkurentu Guaidoju.
Za izvolitev glasovalo vseh sto poslancev
Izvolitev Guaidoja je potekala v skladu z ustavo in pravnim postopkom. Potrjen je bil kvorum, poimensko so poklicali vsakega izmed prisotnih poslancev, vsak je poimensko javno povedal, kako bo glasoval. Prav tako so postopek imenovanja spremljali domači in tuji mediji, prisoten je bil diplomatski zbor, vse skupaj pa se je predvajalo v živo preko interneta.
Vseh sto poslancev, ki so bili prisotni, so potrdili izvolitev vseh treh predlaganih poslancev. Za ponovno izvolitev v parlamentu bi sicer potreboval 84 glasov v 167-članskem parlamentu. Tako niso bili potrebni glasovi poslancev, ki se trenutno nahajajo v Madridu, Bogoti in Washingtonu, in so bili sicer pripravljeni glasovati za Guaidoja.
Svojega predsednika parlamenta želel nastaviti tudi Maduro, a niso imeli dovolj glasov
Kljub temu, da je bila izvolitev Guaidoja svobodna, pravična, transparentna in v skladu z ustavo, se je privrženec Madura Luis Parra razglasil za novega predsednika parlamenta, čeprav ni bil dosežen kvorum. Minimalni pravni in ustavni standardi pri njegovi izvolitvi niso bili doseženi saj manjšina poslancev ni povedala, kako je glasovala, dejansko pa sploh ni bilo glasovanja, prav tako pa ni bilo prisotnih neodvisnih mednarodnih opazovalcev.
Z neodobravanjem nad ravnanjem Parra se je odzvala vrsta akterjev v mednarodni skupnosti. Med njimi Evropska unija, ZDA, Kolumbija, Brazilija, Organizacija ameriških držav, Bolivija, Ekvador, Kostarika, Argentina, Mehika, Urugvaj, Panama in Španska socialistična delavska stranka. Kot lahko vidimo so proti režimu Madura celo tisti, ki se jih smatra za levo usmerjene.
Hana Murn